VSK sklep II Ip 174/2008 · Višje sodišče v Kopru

Pritožba dolžnika se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Dejstvo, ki ga navaja dolžnik, da mu je bilo že poseženo na 2/3 osebnega dohodka, ni razlog zaradi katerega bi bilo mogoče izvršbo odložiti.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe, po tem, ko je ugotovilo, da dolžnik v predlogu za odlog ni navedel nobenega od razlogov iz 71. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zoper ta sklep se laično pritožuje dolžnik. V pritožbi navaja, da je sedaj zaposlen kot voznik tovornega vozila pri podjetju H. d.o.o. Zaradi izvršbe Davčnega urada se mu že odteguje 2/3 osebnega dohodka. Zato prosi, da se mu odloži plačilo te terjatve. Pritožba dolžnika ni utemeljena. Odložitev uveljavitve zahtevka, ki izhaja iz pravnomočne odločbe, je mogoče dovoliti le izjemoma in sicer pod pogoji, ki so izrecno določeni v 71. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju. Predpostavke, da se lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, so tako podane le, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo utrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku in še to zgolj v primerih, ki so taksativno našteti v devetih točkah 1. odst. 71. čl. ZIZ. V drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, pa sme glede na določilo 2. odst. 71. čl. ZIZ sodišče na dolžnikov predlog odložiti izvršbo najdlje za tri mesece in to le enkrat. S stališčem sodišča prve stopnje, da dolžnik v obravnavanem primeru sploh ni zatrjeval, niti izkazal v 71.čl. ZIZ naštetih zakonskih pogojev, pod katerimi se lahko izvršba odloži, se strinja tudi pritožbeno sodišče. Dejstvo, ki ga navaja dolžnik, da mu je bilo že poseženo na 2/3 osebnega dohodka, namreč ni razlog zaradi katerega bi bilo mogoče izvršbo odložiti, pač pa gre za okoliščino, ki jo je glede na določbo 103. čl. ZIZ v okviru omejitev izvršbe na denarne terjatve upoštevati že kot zakonsko omejitev po uradni dolžnosti. Zato tudi te okoliščine ni mogoče uveljavljati kot razlog za odložitev izvršbe. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.