Sklep II Ips 618/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ker je šlo za povračilo odškodnine štirim oškodovancem, temelji regresni zahtevek zavarovalnice zoper zavarovanca na štirih različnih dejanskih podlagah. Nobeden od teh posamičnih zahtevkov ne presega spodnje meje za dovoljenost revizije, zato toženčeva revizija ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo plačilo zneska 11.459,25 EUR (prej 2,746.095 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je tožeča stranka na podlagi toženčevega zavarovanja avtomobilske odgovornosti izplačala oškodovancem prometne nesreče z dne 7. 12. 1998 različne zneske. Zaradi toženčeve vožnje pod vplivom alkohola ima tožeča stranka po 7. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu pravico do povračila izplačanih zneskov.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe.

4. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Tožencu je naloženo povračilo zneskov odškodnin, ki jih je tožeča stranka izplačala štirim oškodovancem. Prisojeni znesek povračila 11.459,27 EUR v sedaj veljavni valuti je v času sojenja na nižjih stopnjah znašal 2,746.099 SIT in je sestavljen iz izplačil tožeče zavarovalnice oškodovancem. Tako je tožeča stranka Z. G. izplačala 105.762 SIT za gmotno škodo, 780.000 SIT za nepremoženjsko škodo in 52.440 SIT odvetniških stroškov oziroma skupaj 938.202 SIT. Oškodovancu L. d.o.o. je tožeča stranka izplačala odškodnino za gmotno škodo v zneskih 820.096 SIT in 24.184 SIT oziroma skupaj 844.280 SIT. Oškodovancu T. d.o.o. je tožeča stranka izplačala odškodnino za gmotno škodo v znesku 163.613 SIT, oškodovancu J. P. pa kot odškodnino za nepremoženjsko škodo 800.000 SIT.

7. Ker je šlo za povračilo odškodnin štirim oškodovancem, temelji regresni zahtevek tožeče stranke, ki mu je bilo ugodeno, na štirih različnih dejanskih podlagah. Tožeča stranka je zoper toženca dejansko uveljavljala štiri zahtevke, ki so bili sicer prisojeni v seštevku, vendar je za dovoljenost revizije odločilno, da imajo različno podlago in se zato dovoljenost revizije po drugem odstavku 41. člena ZPP presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Nobeden od teh štirih zahtevkov zoper toženca, ki se nanaša na posameznega oškodovanca, pa sam po sebi ne presega spodnje meje za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 367. člena ZPP, to je zneska 1,000.000 SIT oziroma sedaj 4.173,93 EUR. Tako je zaključiti, da toženčeva revizija zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena, zaradi česar jo je bilo treba zavreči (377. člen ZPP).