Sodba II Ips 897/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik v tej pravdi zahteva povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, ki jo je utrpel v delovni nesreči pri zavarovanki toženke. Prvostopenjsko sodišče mu je med drugim prisodilo 4.297,27 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo (odškodnino je odmerilo v višini 10.015,02 EUR in od nje odštelo revaloriziran znesek že izplačane odškodnine) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka prvostopenjske sodbe.

2. Pritožbeno sodišče je tožnikovi pritožbi delno ugodilo s tem, da je spremenilo odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov. Sicer je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča.

Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnik vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku za povrnitev nepremoženjske škode ugodi v celoti. Ponavlja ugotovljena dejstva, ponekod od njih odstopa (npr. da ni več sposoben za delo varilca ključavničarja) in meni, da jih nižji sodišči nista pravilno ovrednotili.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP je revizijsko sodišče vezano na dejansko podlago, ki izhaja iz razlogov prvostopenjske in pritožbene sodbe. Revizijsko sodišče zato ni upoštevalo revizijskih navedb, ki presegajo oziroma odstopajo od ugotovitev iz izpodbijanih sodb (npr. da tožnik ni več sposoben za delo varilca ključavničarja).

7. Po presoji revizijskega sodišča sta nižji sodišči z odmero denarne odškodnine za tožnikove prestane in bodoče telesne bolečine v višini 4.172,92, strah v višini 834,58 EUR, duševne bolečine zaradi skaženosti v višini 417,29 EUR in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti v višini 4.590,21 EUR pravilno izpolnili pravni standard pravične denarne odškodnine iz 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Upoštevati je torej treba objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

8. Podroben dejanski obseg vseh oblik tožniku nastale nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na četrti do sedmi strani prvostopenjske ter na drugi in tretji strani pritožbene sodbe, zato revizijsko sodišče na tem mestu povzema le, da je tožnik v utrpel zlom desne mečnice in obsežno rano na desni goleni s posledičnim vnetjem in odmrtjem kože.

9. Ugotovitve sodišč o telesnih bolečinah, strahu, duševnih bolečinah zaradi skaženosti in duševnih bolečinah zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti ne dajejo podlage za zvišanje odškodnine. Sodišči sta pri odmeri odškodnine v zadostni meri upoštevali vse ugotovljene okoliščine in revizijsko sodišče glede na konkretne okoliščine primera nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine.

Skupni odmerjeni znesek 10.015,02 EUR pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 13,3 takratnih povprečnih neto plač. Tako odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je utrpel tožnik. Tudi zneski denarne odškodnine za posamezno obliko nepremoženjske škode pravilno odsevajo razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Tako ne gre za zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava in se revizija neutemeljeno zavzema za zvišanje prisojene odškodnine.

10. Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo tožnika zavrnilo.