VSK sklep Cp 592/2009 · Višje sodišče v Kopru

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Če je sodišče v drugi zadevi postopalo stranki v korist kljub drugačnim, povsem jasnim zakonskim določbam, to še ne pomeni, da je bila z odločanjem ob pravilni uporabi zakona kršena ustavna pravica do enakega sodnega varstva.

[OBRAZLOŽITEV] Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tretje toženke za oprostitev plačila sodne takse za revizijo, ker predlogu ni bila priložena izjava o premoženjskem stanju prosilke in njenih družinskih članov. Proti sklepu se pritožuje tretja toženka po pooblaščencu. Povzema besedilo 108. in 105. čl. ZPP ter zaključi, da vloga, ki ji niso priložene dokazne listine, iz katerih bi izhajala resničnost vsebine izjave, ZPP ne določa kot nepopolne. Meni, da bi zato sodišče moralo v obravnavanem primeru reagirati s pozivom tožnici, da naj dostavi manjkajočo izjavo o premoženjskem stanju in odločiti na tej podlagi (?). Da je njeno stališče pravilno, pa utemeljuje tudi s predložitvijo listin iz zadeve P 1, ki se vodi pri istem sodišču in v katerem je pritožnica prav tako vložila revizijo brez obrazca o premoženjskem stanju, pa jo je sodišče pozvalo naj to pomanjkljivost odpravi, kar je v nadaljevanju pritožnica storila in jo je sodišče zatem tudi oprostilo plačila sodne takse. Očitno je torej, da isto sodišče ne odloča enako o istem vprašanju, zato je pritožnici kršena ustavna pravica do enakega sodnega varstva. Pritožba ni utemeljena. Prvostopenjsko sodišče je v zadevi pravilno oprlo svojo odločitev na ZST-1 (Uradni list RS, št. 37/2008), kot je to za izredna pravna sredstva predvideno v prehodni določbi – 39. čl. ZST-1. Drugi odstavek 12. čl. ZST-1 nalaga stranki, da mora predlogu za oprostitev plačila sodne takse priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Pritožnica v obravnavanem primeru take izjave ni priložila in ker je bila vloga podana po pooblaščencu, je sodišče pravilno na podlagi drugega odstavka 108. čl. ZPP tako nepopolno vlogo zavrglo. Listine, ki so pritožbi priložene sicer res potrjujejo pritožničine navedbe, da je isto sodišče v drugi zadevi ravnalo drugače in vložiteljico revizije izrecno pozvalo k predložitvi izjave o premoženjskem stanju, kar pa na pravilnost odločitve v obravnavani zadevi ne vpliva. Če je namreč sodišče v drugi zadevi postopalo stranki v korist kljub drugačnim, povsem jasnim zakonskim določbam, to še ne pomeni, da je bila z odločanjem ob pravilni uporabi zakona kršena ustavna pravica do enakega sodnega varstva. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).