VSK sodba Cp 1118/2007 · Višje sodišče v Kopru

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba s p r e m e n i tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati tudi evrsko protivrednost zakonskih zamudnih obresti, obračunanih od zneska 1.408.531,90 SIT za čas od 14.5.2002 do 7.4.2005, v 15 dneh.

[JEDRO]

Pravdni stranki sta bili v pogodbenem razmerju in tožena stranka je s tem, ko je vozila pod vplivom alkohola in zato povzročila škodo, to pogodbo kršila. Zaradi kršitve pogodbe je tožeči stranki s plačilom odškodnine oškodovancem v prometni nesreči nastala premoženjska škoda. Po svoji pravni naravi je torej zahtevek na podlagi 2. odstavka 7. člena ZOZP odškodninski zahtevek.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano zamudno sodbo in sodbo je Okrajno sodišče v Novi Gorici obsodilo toženca na plačilo 1.011,35 EUR in 5.877,77 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter na plačilo 407,15 EUR pravdnih stroškov. Zavrnilo pa je zahtevek za plačilo evrske protivrednosti zamudnih obresti od zneska 1.408.531,90 SIT za čas od 14.5.2002 do 7.4.2005. V zvezi z zavrnitvijo zahtevka je sodišče ugotovilo, da je plačilo zneska 1.408.531,90 SIT tožeča stranka od toženca prvič zahtevala šele z vložitvijo tožbe, zato lahko zamudne obresti od tega zneska tečejo šele od 8.4.2005.

Zoper zavrnilni del sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Tožeča stranka je namreč kot zavarovalnica oškodovancu v prometni nesreči, ki jo je zakrivil toženec, 13.5.2002 izplačala odškodnino v znesku 1.396.000,00 SIT. V konkretnem primeru gre tako za odškodnino zavarovalnice v razmerju do njenega zavarovanca zaradi kršitve določb zavarovalne pogodbe Škoda zavarovalnici je nastala že z dnem plačila in ima zato zavarovalnica pravico do obresti od dne plačila dalje in ne šele od dneva poziva.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da zahtevek tožeče stranke temelji na 2. odstavku 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP), vendar je to določbo napačno razlagalo. Pravdni stranki sta bili v pogodbenem razmerju in tožena stranka je s tem, ko je vozila pod vplivom alkohola in zato povzročila škodo, to pogodbo kršila. Zaradi kršitve pogodbe je tožeči stranki s plačilom odškodnine oškodovancem v prometni nesreči nastala premoženjska škoda. Po svoji pravni naravi je torej zahtevek na podlagi 2. odstavka 7.

člena ZOZP odškodninski zahtevek. Kdaj pride zavezanec za odškodnino v zamudo, določa 165. člen Obligacijskega zakonika (OZ) in sicer se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Tožena stranka je bila zato v zamudi s plačilom vtoževanih zneskov že z dnem, ko je tožeča stranka izplačala odškodnino oškodovancem in je zato dolžna plačati tudi zamudne obresti za čas od dneva izplačila do vložitve tožbe. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je bilo treba sodbo spremeniti, tako da se zahtevku ugodi v celoti, torej tudi glede zamudnih obresti od zneska 1.408.531,90 SIT za čas od 14.5.2002 do 7.4.2005 (4. točka 358.

člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).