VSK sklep II Cp 59/2007 · Višje sodišče v Kopru

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i

ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških dolžnika se pridrži za končno odločitev.

[JEDRO]

Dolžnik bi moral po izvršilnem naslovu plačevati preživnino materi ml. upnice, zakoniti zastopnici, na roke. Vendar pa ima dolžnik prav, ko opozarja, da lahko upnik kadarkoli pristane na drugačen način izpolnitve obveznosti in je ta pristanek lahko izražen tudi s konkludentnimi dejanji. Prav to pa je dolžnik zatrjeval v ugovoru (prenehanje obveznosti – ugovorni razlog iz 8. tč. 55. čl. ZIZ), da je namreč zakonita zastopnica mladoletne upnice pristala na drugačen način izpolnjevanja preživninske obveznosti, s pokrivanjem tekočih stroškov za življenje, ko so še živeli na istem naslovu in da je tudi po odselitvi soglašala, da dolžnik preživninsko obveznost izpolnjuje tudi tako, da poskrbi za plačilo tega kar ml. upnica nujno potrebuje za šolo oz. življenje.

[OBRAZLOŽITEV]

Upnica je predlagala izvršbo zaradi izterjave neplačanih preživninskih obveznosti zoper dolžnika in zavarovanje s predhodno odredbo. Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo, razen glede izterjave zakonskih zamudnih obresti od nezapadlih zneskov preživnine za obdobje ob 15.3.2006 do 15.2.2007. Dovolilo je zato izvršbo za znesek 685.997,00 SIT, kar predstavlja neplačane preživninske obroke za obdobje od 1.3.2001 do 28.2.2006 in za zavarovanje še nezapadlih zneskov preživnine za obdobje od 15.3.2006 do 15.2.2007, kot to določno izhaja iz izreka sklepa z dne 7.7.2006. Z izpodbijanim sklepom je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnilo. Dolžnik je v ugovoru navajal, da je vse do meseca aprila 2005 živel v skupnem gospodinjstvu z mladoletno upnico in zakonito zastopnico, in ju v okviru skupnega gospodinjstva tudi preživljal, in tako prispeval bistveno več, kot je bil dolžan po formalnem dogovoru glede preživljanja, sklenjenem na CSD dne 30.3.2001 in je tudi po preselitvi mladoletne upnice in zakonite zastopnice na nov naslov in s tem s prenehanjem skupnega gospodinjstva po mesecu aprilu 2005 dolžnik na izrecno željo mladoletne upnice in njene zakonite zastopnice za stroške preživljanja mladoletne upnice prispeval tako, da je kupoval vse potrebno za življenje, predvsem pa šolske potrebščine, ob tem pa zakoniti zastopnici osebno – na roke izročal denar za preživljanje. Za svoje navedbe je predlagal tudi dokaze. Prvostopenjsko sodišče je ugovor zavrnilo, ker je zavzelo stališče, da je sklep o izvršbi izdan na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, na katerega je izvršilno sodišče vezano in glasi na plačilo preživnine v denarnem znesku. Ne more pa dolžnik dodatnih prispevkov kot so nakup oblek, obutve, računalnika, pobotati z zakonito obveznostjo preživljanja, ti prispevki lahko predstavljajo le darilo.

Zoper sklep se je dolžnik pritožil. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da je pravno stališče sodišča prve stopnje zmotno. Sodišče bi moralo upoštevati določbe 305. in 308. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) oz. sedaj 280. in 283. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Upnik lahko kadarkoli pristane na drugačen način izpolnitve obveznosti, pristanek je lahko izražen tudi s kunkludentnimi dejanji. Že iz navedb dolžnika v ugovoru izhaja, da je bil formalno res sklenjen dogovor o preživljanju, vendar pa je dolžnik do odselitve svojo preživninsko obveznost do mladoletne upnice izpolnjeval v okviru obstoječega gospodinjstva, s čimer sta se strinjali tako ml. upnica kot zakonita zastopnica, po odselitvi in prenehanju skupnega gospodinjstva pa je dolžnik na izrecno željo ml. upnice in njene zakonite zastopnice svoje preživninske obveznosti izpolnjeval tako, da je mladoletni upnici kupoval vse potrebno za življenje in ob tem še zakoniti zastopnici izročal denar za preživljanje. Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča prvostopenjskega sodišča je ostalo dejansko stanje zmotno oz. nepopolno ugotovljeno. Priglaša pritožbene stroške.

Upnica je na pritožbo odgovorila. Obveznost iz pravnomočnega naslova je jasna in ni prenehala. Trditve o prispevkih dolžnika ne držijo, tudi izrecne želje upnice ali zakonite zastopnice, naj dolžnik drugače izpolnjuje obveznosti iz izvršilnega naslova, ni bilo in nista nikoli pristali na drugačen način izpolnjevanja obveznosti po izvršilnem naslovu.

Pritožba je utemeljena.

Tudi po oceni pritožbenega sodišča je materialnopravno zmotna odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je ocenilo, da dejstva, ki jih je navedel dolžnik v ugovoru, niso pravno pomembna. Res je, da bi moral dolžnik po izvršilnem naslovu plačevati preživnino materi ml. upnice, zakoniti zastopnici, na roke. Vendar pa ima dolžnik prav, ko opozarja, da lahko upnik kadarkoli pristane na drugačen način izpolnitve obveznosti in je ta pristanek lahko izražen tudi s konkludentnimi dejanji. Prav to pa je dolžnik zatrjeval v ugovoru (prenehanje obveznosti – ugovorni razlog iz 8. tč. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ), da je namreč zakonita zastopnica mladoletne upnice pristala na drugačen način izpolnjevanja preživninske obveznosti, s pokrivanjem tekočih stroškov za življenje, ko so še živeli na istem naslovu in da je tudi po odselitvi soglašala, da dolžnik preživninsko obveznost izpolnjuje tudi tako, da poskrbi za plačilo tega kar ml. upnica nujno potrebuje za šolo oz. življenje. Za svoje trditve pa je dolžnik predlagal tudi dokaze. Prvostopenjsko sodišče je zato napačno uporabilo materialno pravo, ko je ocenilo, da navedena dejstva v ugovoru niso pravno pomembna, ni zato presodilo ugovornih navedb, in se do njih opredelilo, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče presoditi pravno pomembne ugovorne navedbe dolžnika v povezavi z navedbami upnice v odgovoru na ugovor in zatem o ugovoru ponovno odločiti, torej presoditi, ali je dolžnik izkazal razloge, ki preprečujejo izvršbo. Ker je sklep razveljavljen, je tudi odločitev o pritožbenih stroških dolžnika pridržana za končno odločitev (3. odst. 165. čl ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).