VSK sodba I Cp 1714/2006 · Višje sodišče v Kopru

Pritožba se zavrne in se

p o t r d i

izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Zaslišanje strank je eden od dokazov in je namenjeno dokazovanju navedb, ne pa predstavitvi dejanskih in pravnih argumentov v sporu.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik lastnik v zemljiško knjigo še nevpisane kleti v pritličju večstanovanjske hiše v K., s pripadajočo garažo in solastnik skupnih delov in funkcionalnega zemljišča. Ugotovilo je, da tožnik ni izkazal, niti da je pridobil lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, niti da jo je pridobil na podlagi zakona. Sodišče je zavrnilo tudi zahtevek na izstavitev listine, ker tožnik ni dokazal pravnega posla, iz katerega bi izvirala zaveza izstaviti listino.

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je šlo za komplicirano zadevo, sodišče pa je odločilo na enem samem naroku in pri tem ni izvajalo dokazov, predvsem tistih, ki jih je predlagal tožnik. Sodišče ni zaslišalo niti tožnika. S povedanim je bil tožnik postavljen v neenakopraven položaj glede dokaznega postopka in glede možnosti, da predstavi svoje dejanske in pravne argumente v sporu, zato je bilo kršeno načelo enakega varstva pravic v pravdnem postopku in načelo kontradiktornosti. Stranki mora biti zagotovljena pravica, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da postavlja pričam vprašanja in da se izjavi o rezultatih dokazovanja v konkretnem postopku. Zato je obveznost sodišča, da pretehta relevantnost dokaznih predlogov in se opredeli do vseh bistvenih navedb, saj sicer krši določbe pravdnega postopka, kar ima za posledico nezakonito sodbo. Iz navedenih razlogov je ostalo nerazčiščeno dejansko stanje, posledica česar pa je tudi zmotna uporaba materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov spisa izhaja, da je bil tožnik pravilno vabljen na narok zaradi zaslišanja in da se naroka ni udeležil. Po določbi 2. odstavka 258. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče lahko odloči, da zasliši samo eno stranko, če se ta ne odzove vabilu. Povedano pomeni, da prvostopno sodišče s tem, ko tožnika ni zaslišalo, njegovih pravic ni kršilo. Tožnik se je očitno sam odločil, da svojih pravic ne bo izkoristil. Zaslišanje strank je eden od dokazov in je namenjeno dokazovanju navedb, ne pa predstavitvi dejanskih in pravnih argumentov v sporu. Na naroku je bil navzoč tožnikov pooblaščenec, ki je imel vse možnosti predstaviti „dejanske in pravne argumente spora“, prav tako pa tudi postavljati vprašanja nasprotni stranki in se izjasniti o izvedenih dokazih. Prvostopno sodišče je izvedlo vse predlagane dokaze, razen zaslišanja tožnika (kot je bilo pojasnjeno zgoraj) in dveh prič. Priči sta bili predlagani za dokazovanje dejstev iz 1. točke tožbe (glede velikosti, lege in označbe kleti in glede dokumentacije za preureditev garaže, ostale navedbe iz te točke predstavljajo tožnikovo pravno kvalifikacijo), ta dejstva pa niti niso bila sporna, še manj pa so bila v sporu odločilna. Če pa sta bili priči predlagani za dokazovanje tožnikove lastnine, je že prvostopno sodišče pojasnilo, da je zahtevek v tem delu nesklepčen, zato njuno zaslišanje že iz tega razloga ni bilo potrebno. Prvostopno sodišče je tudi pojasnilo, da ni vpogledalo v zapisnike o zaslišanju prič v zadevi P1, ker v pravdi P1 priče sploh še niso bile zaslišane. Ob upoštevanju navedb in predlaganih dokazov je tako prvostopno sodišče dejansko stanje ugotovilo popolno in pravilno, prav tako ni kršilo tožnikove pravice do izjave in pravice do poštenega sojenja. Na ugotovljeno dejansko stanje pa je uporabilo tudi pravilno materialno pravo.

Pritožbeno sodišče je sodbo preverilo še z vidika ostalih pritožbenih razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP ). Ker takih kršitev ni našlo, je na podlagi vsega zgoraj povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.