Sodba VIII Ips 360/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

[JEDRO]

Za pisno opozorilo ZDR razen pisne oblike ne določa nobenih drugih pogojev. To pomeni, da ni določen niti rok, v katerem mora delodajalec delavca opozoriti po storjeni kršitvi, niti rok, v katerem je mogoče na podlagi pisnega opozorila delavcu redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 19. 12. 2005 nezakonita in da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo (reintegracija) in mu za nazaj priznati vse pravice iz delovnega razmerja, kot če bi delal, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo, da je tožena stranka pisno opozorilo tožniku v smislu 83. člena ZDR dala šele po dveh mesecih od storjenih kršitev, kar je glede na določbi 88. in 181. člena ZDR prepozno. Poleg tega sodišče ni upoštevalo, da je od pisnega opozorila do storitve dejanja, ki je povzročilo odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, minilo leto in pol, kar pomeni, da je razumen rok, v katerem naj bi opozorilo učinkovalo, že potekel. Določbe 83. člena ZDR je treba po mnenju revidenta obravnavati v skladu z načelom sorazmernosti in načelom poštenja, to pa pomeni, da je opozorilo zaradi poteka časa in vmesnega spoštovanja pravil delodajalca izgubilo svoj učinek. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

5. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala, da jo revizijsko sodišče zavrne.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

8. Revizija ni uveljavljala revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

9. Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

10. Po določbi 3. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Uradni list RS, št. 42/2002) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov s strani delodajalca, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznosti iz delovnega razmerja. Zakon tudi določa v drugem odstavku 88. člena ZDR, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V petem odstavku 88. člena ZDR pa je še določba, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

11. Po določbi prvega odstavka 83. člena ZDR mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve.

12. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožena stranka tožnika pisno opozorila v skladu z določbami 83. člena ZDR.

13. V reviziji je tožnik grajal uporabo določb 83. člena ZDR. Prepričan je, da glede na to določbo delodajalec, ki je dal revidentu pisno opozorilo približno dva meseca po storjenih kršitvah, tega ni storil v roku, ki bi ustrezal razumnemu roku in da je v času leta in pol, od kar je dobil pisno opozorilo, zaradi poteka časa, učinek opozorila ugasnil. Glede teh ugovorov je revizijsko sodišče osnovno stališče že zavzelo v sodbi VIII Ips 308/2005 z dne 6. 12. 2005. V tej sodbi je ugotovilo, da ZDR pri pisnem opozorilu razen pisne oblike ne določa nobenih drugih pogojev. To pa pomeni, da ni določen rok, v katerem mora delodajalec delavca opozoriti po storjeni kršitvi, niti ni določen rok, v katerem je mogoče na podlagi pisnega opozorila delavcu redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zato tovrstni revidentovi ugovori niso sprejemljivi.

14. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je revident kršil pogodbene in zakonske obveznosti s področja varstva pri delu, kar je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker sodišče revizijskih ugovorov ni moglo sprejeti in ker med strankama ni bilo spora o tem, da se delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi držal drugih zakonskih obveznosti, reviziji ni bilo mogoče ugoditi.

15. Zaradi navedenih razlogov revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo, ampak jo je v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo glede na določbo prvega odstavka 155. člena ZPP.