VSL sklep III Cp 1935/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Izvršbo na podlagi verodostojne listine je mogoče dovoliti le če iz listine izhajata tako upnik kot dolžnik. V primeru, da v listini predlagatelj ni označen kot upnik se predlog zavrne, če listina ni javna ali overjena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo, ki ga je upnik vložil dne 24.6.1998. Zoper ta sklep se pritožuje upnik, ki se ne strinja s stališčem, izraženim v izpodbijanem sklepu, da mora v pravdi dokazovati, da je terjatev res prešla na Zavarovalnico ... Po pogodbi o zavarovanju potrošniških kreditov je namreč zavarovanec ob izplačilu odškodninskega zahtevka dolžan izstaviti cesijo, s katero na zavarovalnico prenaša vse svoje pravice iz kreditne pogodbe, kar pomeni, da nanjo prenaša svoje terjatve. Meni, da ni potrebno v pravdnem postopku pojasnjevati, kdo je v tem primeru upnik in prosi, da sodišče še enkrat pregleda vso dokumentacijo.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju določa v 23. čl., tako kot pravi sodišče prve stopnje, da se izvršba za izterjavo denarne terjatve dovoli tudi na podlagi verodostojne listine. Vendar k temu pritožbeno sodišče dodaja, da je to možno le tedaj, kadar sta iz verodostojne listine razvidna tako upnik kot dolžnik. V danem primeru pa upnik predlaga izvršbo na podlagi računa št. 58 z dne 26.5.1997, kreditne pogodbe št. 9701004 z dne 26.5.1997 in cesije z dne 18.8.1997. Iz teh listin pa izhaja le-to, da je naš dolžnik dejansko najel kredit, da je s tem kreditom kupil določeno blago in da je podjetje P... cediralo svoje pravice Zavarovalnici ...

Iz teh listin izhaja, da naj bi terjatev resnično prešla na upnika, kot pravi sodišče prve stopnje, vendar pa je treba za dovolitev izvršbe na podlagi takih listin uporabiti določbe 24. čl. ZIZ, ki pravi, da izvršbo dovoli sodišče tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Zakon torej postavlja pogoj, da upnik z javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena nanj.

Nobena od predloženih listin pa ni ne javna listina ne po zakonu overjena listina. Vse to pa pomeni, da bo moral upnik v pravdi izposlovati izvršilni naslov zoper dolžnika in šele nato predlagati izvršbo. Sodišče prve stopnje je torej pravilno odločilo, ko je predlog za izvršbo zavrnilo.

Pritožbo je bilo torej treba zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.