VSL sklep III Cp 165/00 · Višje sodišče v Ljubljani

Ugovor se zavrne in sklep o izvršbi potrdi.

[JEDRO]

Ugovor, v katerem dolžnik za zatrjevana dejstva ne ponudi dokazov, je neobrazložen in neutemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvo sodišče je na predlog upnice izdalo sklep o izvršbi zaradi izterjave preživnine v znesku 674.627,00 SIT s pripadki ter v zavarovanje bodočih preživninskih obrokov za čas od 1.12.1999 do 30.11.2000, z rubežem, cenitvijo in prodajo zarubljenih premičnin ter nakazilom kupnine upnici.

Proti sklepu o izvršbi je dolžnik vložil ugovor. V ugovoru navaja, da so nekateri podatki neresnični, nekateri pa neutemeljeni. Po razvezi zakonske zveze z zakonito zastopnico upnice je moral slednji izplačati njeno vlogo v gradnjo hiše. Za otroka je plačeval do avgusta 1996, nazadnje je dal še 600,00 DEM, ko je prodal avto.

Opisuje svoje zaposlitve in zadolžitve, plačo, ki jo je prejemal, slabo zdravstveno stanje in navaja, da je trenutno brez zaposlitve.

Ima še dva otroka, sina in hčerko, po razpadu druge zakonske zveze pa je 15.000,00 DEM moral izplačati N.R..

Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da ugovor ni utemeljen, le-tega odstopilo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Zakon o izvršbi in zavarovanju v 55. čl. primeroma navaja razloge, ki preprečujejo izvršbo. Pravilno ugotavlja prvo sodišče, da je ugovor dolžnika neutemeljen, saj razlogi, s katerimi ga obrazlaga, niso takšni, da bi izvršbo lahko preprečevali. Predvsem je potrebno dolžnika opozoriti, da v tem izvršilnem postopku zakonita zastopnica ni stranka, marveč je stranka dolžnikova mladoletna hči. Premoženjske razmere med staršema zato ne morejo vplivati na utemeljenost upničinega predloga, da od dolžnika prisilno izterja prisojeno (in valorizirano) preživnino. Za svojo trditev, da je preživnino do meseca avgusta 1996 redno plačeval, pa dolžnik dokaza ne ponudi in zato te njegove trditve ni mogoče upoštevati (primerjaj tudi 2. odst.

53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju). Dolžnikov slab gmotni položaj in dejstvo, da sta se mu rodila še dva otroka, pa prav tako nista upoštevna, dokler njegova preživninska obveznost do upnice v ustreznem postopku ni spremenjena.

Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje po ugotovitvi, da prvo sodišče z izpodbijanim sklepom ni zagrešilo kakšne absolutne bistvene kršitve določb postopka, ugovor dolžnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje po določbi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIP.