VSL sklep III Cp 1162/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

O predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti odloča sodišče, ki je izdalo potrdilo o izvršljivosti. Ugovorne navedbe dolžnika o tem, ali je bilo potrdilo o izvršljivosti pravilno izdano, ne morejo vplivati na dovolitev izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče v ponovnem postopku zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi istega sodišča z dne 22.1.1998, opr. št. In 97/00171. Proti sklepu je dolžnik vložil pritožbo iz razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da prvo sodišče ni v celoti raziskalo, ali je bila sodba, na katero se sklicuje upnica, v resnici vročena dolžniku. Meni, da s strani sodišča opravljene poizvedbe v civilni pisarni še ne morejo biti zadosten dokaz o opravljeni vročitvi.

Iz obrazložitve ni razvidno, na katere dokaze je sodišče oprlo svojo odločitev - ali gre za podpisano povratnico ali za kaj drugega. Uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka po 13.točki drugega odstavka 354.člena ZPP in navaja, da sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Po pritožnikovem mnenju je odločitev prvega sodišča tudi preuranjena, saj o dolžnikovem predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti še ni bilo pravnomočno odločeno.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je pravilno zavrnilo dolžnikov ugovor z obrazložitvijo vseh odločilnih dejstev. Tako je pravnomočna sodba z dne 17.4.1997 (glej A 2 - potrdilo o pravnomočnosti), na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, postala izvršljiva s pretekom paricijskega roka. Po določbi prvega odstavka 18.člena ZIP je pravnomočna sodna odločba izvršljiva, če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Neupoštevno je pavšalno navajanje pritožnika, da prvo sodišče ni zadostno ugotovilo, ali je bila sodba dolžniku vročena.

Glede na pravilne ugotovitve prvega sodišča (glej priloženi pravdni spis IV P 383/96) v tem postopku ni razloga za dvom, da je pravnomočna sodba dolžniku bila vročena dne 1.4.1997. S potekom roka za prostovoljno izpolnitev, ki v tem primeru sovpada s petnajstdnevnim pritožbenim rokom (ker zoper sodbo ni bila vložena pritožba), je sodba postala pravnomočna in izvršljiva. V razlogih instančnega sklepa z dne 5.5.1999, opr. št. III Cp 590/99 je bilo že pojasnjeno, da bo o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti odločalo pravdno sodišče. To pomeni, da bo pritožnik (ki nosi dokazno breme), svoja navajanja, da mu sodba ni bila vročena, lahko dokazoval v pravdnem postopku, saj izvršilno sodišče ne more v dokaznem smislu presojati konkretnega potrdila o izvršljivosti sodne odločbe.

Dejstvo, da do sedaj o predlogu za razveljavitev pravnomočnosti še ni bilo odločeno, ne vpliva na dovolitev izvršbe, izhajajoče iz pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. Pri presoji (ne)utemeljenosti ugovora je sodišče vezano na ugovorne razloge, ki v smislu določbe 50.člena Zakona o izvršilnem postopku - ZIP (sedaj 55.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju -ZIZ) preprečujejo dovoljenost izvršbe; ugovorni razlog po 3.točki 50. člena ZIP ni podan, ostalih razlogov pa pritožnik niti v pritožbi ne navaja.

Ker torej obrazloženo uveljavljana pritožbena razlogi nista podana in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo, upoštevaje določbo prvega odstavka 498.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99), na podlagi 2.točke 380.člena ZPP/99 v zvezi s 14.členom ZIP zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.