VSL sklep III Cp 1956/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Sklep o neutemeljenosti ugovora se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v vnovično odločitev o ugovoru.

[JEDRO]

Z dovolitvijo izvršbe na eno tretjino dolžnikovega nadomestila za začasno brezposelnost, namesto na dve tretjini, ni upoštevana omejitev, da mora dolžniku ostali najmanj znesek v višini zajamčene plače.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je dne 13.7.1999 dovolilo izršbo z rubežem dolžnikovega denarnega nadomestila zaradi izterjave carinskega dolga 135.106,00 SIT z zamudnimi obrestmi ter izvršilnih stroškov 9.614,00 SIT, na podlagi pravnomočne upravne odločbe.

V ugovoru dolžnik navaja, da je začasno uvoženi avto, na katerega se izterjevani carinski dolg nanaša, na carinarnici odjavil, ker je bil vrnjen v BiH. Za plačilo dolga pa trenutno nima nobene možnosti, saj je ostal brez službe, preživljati mora ženo in štiri otroke, od zavoda za zaposlovanje dobiva le 40.000,00 SIT. G... mu dolguje 1.500.000,00 SIT, P... pa preko 500.000,00 SIT, kar sodno terja že 4 ali 5 let, ko mu bodo plačali, pa bo dolg poravnal.

Prvo sodišče je tak ugovor ocenilo kot neutemeljen in ga v skladu z določilom 2. odst. 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovoru sicer res ni mogoče slediti, v kolikor uveljavlja okoliščine, o katerih je že pravnomočno odločeno v upravnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, prav tako pa ugovornega razloga iz 55. člena ZIZ ne predstavlja dolžnikova zatrjevana plačilna nesposobnost. Pač pa se v tej zvezi po presoji pritožbenega sodišča postavlja vprašanje pravilnosti izpodbijanega sklepa glede obsega dovolitve izvršbe v smislu 7. točke 55. člena ZIZ. V konkretni zadevi je dovoljen rubež 1/3 dolžnikovega nadomestila, ki ga za čas brezposelnosti prejema pri zavodu za zaposlovanje, brez omejitve, določene v 1. točki 1. odstavka 102.

člena ZIZ, da namreč mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini zajamčene plače. Po navedenem predpisu sta sicer za izterjavo obravnavane terjatve rubljivi 2/3 prejemkov (z navedeno omejitvijo), medtem ko je izvršba sedaj dovoljena le za 1/3, vendar to ne more pomeniti korekcije navedenega zakonitega določila (čl. 102 ZIZ). Sklep o neutemeljenosti ugovora je bilo torej treba razveljaviti, da bo prvo sodišče o ugovoru vnovič odločilo ob upoštevanju povedanega, v zvezi z dolžnikovo navedbo, da preživlja 4 otroke, pa eventuelno tudi odločbe Ustavnega sodišča RS, objavljene v Ur. listu RS št. 11/99, o določbi 1. točke 1. odst. 102.

člena ZIZ.