VSL sodba I Cp 665/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Slabo premoženjsko stanje dolžnika samo zase ni razlog za neizpolnitev prevzete obveznosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti vzdržalo v veljavi plačilni nalog iz sklepa o izvršbi istega sodišča z dne 3.9.1998, opr. št. I 98/00950. Toženki je naložilo, da tožnici povrne nadaljnje pravdne stroške v znesku 18.373,00 SIT.

Proti sodbi je vložila toženka ugovor, ki ga je šteti kot pritožbo.

Ne navaja posebej pritožbenega razloga, smiselno pa predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev izpodbijane sodbe. Navaja, da se je pred tremi ali štirimi leti naročila na Svet knjige, pred tem je skoraj tri leta naročevala tromesečne knjige ali kaj drugega iz kataloga tožeče stranke. Medtem pa je ostala brez službe in je zato njen mož dvakrat klical na Svet knjige ter jim razložil finančno situacijo.

Zaposlena pri xxx je ob telefonskem razgovoru zagotovila, da bo toženko izpisala, pa tega ni storila in ji je zato tožeča stranka ponovno poslala knjigo tromesečja, katero pa je zavrnila, ker ni imela denarja, da bi knjige plačala. Res nima dokazov o tem, da je odjavila naročila, vendar pa z zavrnitvijo knjig ni oškodovala tožeče stranke, ker knjig, ki jih ni plačala, tudi ni prevzela.

Pritožba ni utemeljena.

Toženka v svoji pritožbi ne navaja nič takšnega, kar ne bi obravnavalo že sodišče prve stopnje in do česar ne bi zavzelo stališče to sodišče v razlogih izpodbijane sodbe. Z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje se pritožbeno sodišče v celoti strinja in zato v izogib ponavljanju tudi povzema kot svoje prvostopne razloge. Dodati je le, da je toženka s podpisom pristopnice v knjižni klub Sveta knjige prevzela do tožeče stranke določene obveznosti. Svoje obveznosti, to je nakup najmanj ene knjige v vsakem četrtletju v drugi polovici leta 1997 toženka ni izpolnila.

Hkrati ni izkazala, da bi na ustrezen način zahtevala razvezo pogodbe pri tožeči stranki. Njena pritožbena trditev, da je zaposlena pri tožeči stranki ob priliki telefonskega razgovora s toženkimim možem zagotovila, da bo toženko izpisala iz kljuba, je le trditev, ki ni z ničemer izkazana, je pa tudi v nasprotju s trditvijo iz ugovora, kjer je toženka navedla, da je ob telefonskem razgovoru zaposlena pri tožeči stranki njenemu možu odgovorila, da mora ne glede na okoliščine kupovati knjige, ker je podpisala ustrezno pristopnico.

Tako je nedvomno pravilen prvostopni zaključek, da je toženka dolžna poravnati svoje obveznosti do tožeče stranke, to je plačati poslani knjigi za tretje in četrto četrtletje leta 1997. Ob izpolnitvi svoje obveznosti pa je seveda upravičena zahtevati od tožeče stranke izročitev teh knjig, torej izpolnitev njene obveznosti.

Ker je torej odločitev sodišča prve stopnje v dejanskem in pravnem pogledu pravilna in zakonita, pritožbeno sodišče pa tudi ne najde nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere bi moralo paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 368. člena ZPP/77 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.