VSL sodba I Cpg 901/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno uveljavljanega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 35.544,90 SIT s pripadki, in tožeči stranki naložilo, da mora plačati toženi stranki pravdne stroške.

Tožeča stranka je zadnji dan pritožbenega roka vložila neobrazloženo pritožbo in napovedala, da bo obrazložitev pritožbe podala naknadno.

Po izteku pritožbenega roka je tožeča stranka vložila dopolnitev pritožbe.

Sodišče je drugopis pritožbe in njene dopolnitve vročilo tožeči stranki v odgovor, ki pa ga ni vložila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba, ki jo je tožeča stranka vložila dne 4.3.1999 (zadnji dan pritožbenega roka) je bila sposobna za obravnavanje (ni bila nepopolna pritožba, bila je le neobrazložena). Obrazložitev pritožbe je bila vložena po izteku pritožbenega roka, zato ni zakonske podlage, da bi sodišče upoštevalo dopolnitev pritožbe. Sicer pa v obrazložitvi pritožbe tožeča stranka obrazlaga pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ga v tem postopku ni dopustno uveljavljati. Z izpodbijano sodbo je bil namreč končan spor majhne vrednosti, pri katerem pa je mogoče uveljavljati le pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. V tem obsegu pa je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tudi preizkusilo.

Pri preizkusu izpodbijane sodbe je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka temelji zahtevek na trditvi, da je toženi stranki plačala več kot je znašala vrednost opravljenih storitev tožene stranke, zaračunanih s fakturo z dne 1.9.1993 (priloga A4). Nadalje je na podlagi predloženih dokazov ugotovilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je z nakazilom z dne 17.8.1993, ki izhaja iz poročila o obremenitvi (priloga A6) plačala avans za storitev po prej citirani fakturi z dne 1.9.1993, oziroma, da to plačilo predstavlja plačilo istih storitev kot so bile zaračunane s fakturo. Te ugotovitve sodišča prve stopnje niso v nasprotju s predloženimi dokazi. Ob teh dejanskih ugotovitvah pa je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, ko je zahtevek za vrnitev zneska 15.400,00 SIT z obračunanimi obrestmi zavrnilo. Sodišče druge stopnje pa je izpodbijano sodbo preizkusilo tudi glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in teh ni našlo, zato je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo na podlagi 368. člena ZPP potrdilo.