VSL sodba I Cpg 1162/98 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Pritožbene trditve, da je del vtoževane glavnice tožena stranka plačala pred koncem glavne obravnave so nove trditve in so zato neupoštevne.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi za znesek 1.304.567,90 SIT s pripadajočimi obrestmi in izvršilnimi stroški ter toženi stranki naložilo, da mora plačati tožeči stranki tudi nadaljnje pravdne stroške. Tožena stranka se zoper tako odločitev pritožuje in smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga spremembo izpodbijane sodbe oziroma njeno razveljavitev. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki odgovora na pritožbo ni vložila. Pritožba ni utemeljena. Na podlagi trditev pravdnih strank in po njih predloženih dokazov (tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni predložila nobenega dokaza) je sodišču prve stopnje dejansko stanje ugotovilo v zadostnem obsegu in nato tudi materialnopravno pravilno odločilo. Pritožbena trditev, da je tožena stranka dne 21.7.1998 plačala tožeči stranki znesek 304.360,70 SIT in dne 17.7.1998 znesek 18.868,00 SIT, je nova trditev. Takih trditev tožena stranka do konca glavne obravnave ni podala. V pritožbi pa tudi ne izkazuje za verjetno, da tega brez svoje krivde ni mogla navesti do konca glavne obravnave, zato teh pritožbenih trditev ni mogoče upoštevati (glej 1. odst. 496.a čl. ZPP). Sicer pa za te trditve tudi ne navede nobenega dokaza (glej 1. odst. 352. čl. ZPP). Zato tožena stranka neutemeljeno zatrjuje, da je prisojeni znesek nepravilen. Pritožba je neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker tudi ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (368. čl. ZPP).