VSL sodba I Cpg 1372/98 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožena stranka v pritožbi monopolni položaj tožeče stranke utemeljuje z navedbo o grožnjah in posledično izsiljenju podpisa sporne pogodbe, česar pa ni zatrjevala do konca glavne obravnave na prvi stopnji.

Zato je to (novo) dejstvo nedovoljena pritožbena novota.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Ig 1355/95 z dne 10.10.1995, delno v 1. točki izreka in v celoti v 3. točki izreka (1. tč. izreka izpodbijane odločbe); ugotovilo, da je tožeča stranka umaknila tožbo za glavnico in del zakonskih zamudnih obresti (2. tč. izreka izpodbijane odločbe); v presežku zavrnilo tožbeni zahtevek (3. tč.

izreka izpodbijane odločbe) ter navedeni sklep o izvršbi razveljavilo za umaknjeni del in za zavrnjeni del tožbenega zahtevka (4. tč.

izreka izpodbijane odločbe). Pri tem je toženi stranki naložilo povrnitev 6.750,00 SIT pravdnih stroškov tožeče stranke (5. tč.

izreka izpodbijane odločbe).

Tožena stranka je pravočasno vložila pritožbo, pri čemer ni navedla, kateri del odločbe sodišča prve stopnje izpodbija, kot tudi ne pritožbenih razlogov (2. in 3. tč. 350. člena ZPP/77). Na podlagi 1. odst. 365. člena ZPP/77 je sodišče druge stopnje štelo, da jo tožena stranka izpodbija v 1. in 5. tč. izreka, tj. v delu, s katerim v sporu ni uspela. Sicer pa iz pritožbe smiselno izhaja, da tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. tč. 1. odst. 353. člena ZPP/77).

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Sodišče druge stopnje je nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77 (1. odst. 498. člena ZPP/99).

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbena navedba, da je tožeča stranka izkoristila monopolni položaj, ko je tožena stranka morala sporno pogodbo podpisati pred začetkom kurilne sezone zaradi groženj tožnika, da ji sicer ne bo priklopil ogrevanja, ni upoštevna. Tožena stranka je namreč v postopku že navedla (redna št. 12), da je bila pogodba o dobavi toplotne energije napisana monopolistično, in sicer iz razloga, ker se s tožečo stranko ni mogla dogovoriti za datum izstavljanja faktur po omenjeni pogodbi. Vendar pa za to navedbo ni predložila (predlagala) nobenega dokaza (2. odst. 7. člena in 219. členu ZPP/77), kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Sedaj (v pritožbi) pa monopolni položaj tožeče stranke utemeljuje z navedbo o grožnjah in posledično izsiljenju podpisa sporne pogodbe, kar je glede na prvostopne navedbe novo dejstvo. V postopku v gospodarskih sporih pa se v pritožbi nova dejstva in novi dokazi lahko navedejo oz. predložijo le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do konca glavne obravnave na prvi stopnji (496.a člen ZPP/77), kar pa tožena stranka (v pritožbi) ni navedla niti izkazala.

Sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, na kar pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP/77); zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo (sodbo) sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (368. člen ZPP/77).