VSL sklep II Cpg 1180/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

[JEDRO]

Obravnavani izvršilni postopek po uradni dolžnosti se vodi na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Na pravnomočnost izvršilnega naslova je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen. Česa takega dolžnik niti ne zatrjuje, temveč navaja ugovore, ki bi jih moral uveljavljati že v postopku zaradi gospodarskega prestopka, v izvršilnem postopku na podlagi pravnomočne sodbe pa jih ne more več uspešno uveljavljati.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani v postopku zaradi gospodarskega prestopka, opr.

št. Gp 86/96, z dne 3.11.1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Gpp 7/98, z dne 16.3.1998) zaradi izterjave denarne kazni in povprečnine v skupnem znesku 290.000,00 SIT.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da ni in ne more biti zadovoljen s potekom dosedanje obravnave. V ugovoru obširno pojasnjuje svoje videnje postopka, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova in zavrača svojo odgovornost za storjeni gospodarski prestopek. Navaja, da nima denarja za plačilo, saj je brezposeln in prejema nadomestilo plače v znesku 43.000,00 SIT.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neutemeljen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS 51/98, v nadaljevanju ZIZ) in ga po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 54. čl. ZIZ dolžnikov ugovor obravnavalo kot pritožbo in ugotovilo, da ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva. Če dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v 1. odst. 55. čl.

ZIZ.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ne navaja nobenega od razlogov, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ.

Obravnavani izvršilni postopek po uradni dolžnosti se vodi na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Gp 86/96, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Gpp 7/98. Na pravnomočnost izvršilnega naslova je izvršilno sodišče vezano, vse dokler pravnomočni izvršilni naslov ni z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen. Česa takega dolžnik niti ne zatrjuje, temveč navaja ugovore, ki bi jih moral uveljavljati že v postopku zaradi gospodarskega prestopka, v izvršilnem postopku na podlagi pravnomočne sodbe pa jih, kot je bilo že pojasnjeno, ne more več uspešno uveljavljati.

Zgolj v pojasnilo v zvezi z dolžnikovimi navedbami o brezposelnosti in prejemanju nadomestila na Zavodu za zaposlovanje pritožbeno sodišče dodaja, da je dolžnik v tem izvršilnem postopku pravna oseba S... d.o.o., ki odgovarja s svojim premoženjem in ne P.S. kot fizična oseba (prim. 5. in 407. čl. Zakona o gospodarskih družbah, Ur. list RS 30/93).

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu odločbe po uradni dolžnosti v skladu z določbami 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS 26/99, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.