VSL sklep II Cpg 1373/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 97/12701 z dne 28.10.1997 se glede glavnice v znesku 1.055,60 SIT s pripadki razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba (2. točka izreka) in se v tem delu zadeva pošlje Okrožnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnji postopek."

[JEDRO]

ZIP je dopuščal tudi delne ugovore, kar je tudi povsem v skladu z načelom dispozitivnosti (2. čl. ZPP). Iz dolžnikovega ugovora je nedvomno razvidno, zoper kolikšen oz. kateri del glavnice dolžnik ugovarja, zato je napačna in protispisna odločitev sodišča prve stopnje, da razveljavi sklep o izvršbi v drugi točki izreka za znesek, glede katerega dolžnik sploh ni ugovarjal.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sklep o izvršbi z dne 28.10.1997 glede glavnice 904.916,40 SIT s pripadki razveljavi v drugi točki izreka in da bo o tem delu zahtevka odločeno v pravdnem postopku. V obrazložitvi je navedlo, da je zgoraj citirani sklep o izvršbi postal pravnomočen glede glavnice v znesku 1055,60 SIT s pripadki.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je dolžnik izrecno ugovarjal le delno (za 1055,60 SIT) in tudi predlagal, da se sklep o izvršbi razveljavi za ugovarjani znesek. Iz sklepa izhaja, da je le-ta postal pravnomočen za prerekani del glavnice, o preostalem, ki ga dolžnik sploh ni prerekal, pa naj bi bilo odločeno v pravdnem postopku.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v celoti držijo upnikove navedbe, da je dolžnik v svojem ugovoru zoper sklep o izvršbi izrecno navedel, da ugovarja samo deloma in to za znesek 1055,60 SIT, glede katerega je bila med strankama izvedena kompenzacija. V času odločanja o zadevi veljavni Zakon o izvršilnem postopku (ZIP) je v 1. odst. 55.a čl.

določal, da se šteje, da dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v celoti, če ni v ugovoru določil, v katerem delu ga izpodbija, torej je dopuščal tudi delne ugovore, kar je tudi povsem v skladu z načelom dispozitivnosti (prim. 2. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Iz dolžnikovega ugovora je nedvomno razvidno, zoper kolikšen oz. kateri del glavnice dolžnik ugovarja, zato je napačna in protispisna odločitev sodišča prve stopnje, da razveljavi sklep o izvršbi v drugi točki izreka za znesek, glede katerega dolžnik sploh ni ugovarjal, prav tako pa je tudi napačna ugotovitev v obrazložitvi, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen za znesek 1055,60 SIT s pripadki, torej prav za znesek, glede katerega je dolžnik izrecno ugovarjal.

Odločitev sodišča prve stopnje bi morala biti pravzaprav ravno nasprotna, na kar pravilno opozarja upnikova pritožba, zato je sodišče druge stopnje le-tej na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.