Legislator Case Law & Legislation
VSK sodba Cp 398/99 ECLI:SI:VSKP:2000:CP.398.99 AI generated

VSK sodba Cp 398/99 · Višje sodišče v Kopru

Case Number VSK sodba Cp 398/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, zato se izpodbijana sodba s p r e m e n i in se tožbenemu zahtevku ugodi tako, da se toženi stranki odpoveduje najemna pogodba z dne 17.4.1997 št. 362-77/94 za stanovanje v stanovanjski hiši v skupni izmeri 37,50 m2. Tožena stranka je dolžna to stanovanje izprazniti od oseb in stvari ter praznega izročiti tožeči stranki v 15 dneh.

Legislator headnote

AI generated

VSK sodba Cp 398/99 · Višje sodišče v Kopru: Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča vse dejanske okoliščine pomembne za odločitev v tem sporu pravilno in popolno ugotovilo, je pa po mnenju pritožbenega sodišča napačno uporabilo materialno pravo, kajti zmotno je razlagalo dopis tožeče stranke toženi stranki z dne 14.5.1998 in štelo, da ta dopis nima naravo opomina iz 53. čl. Stanovanjskega zakona (SZ). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec kot najemnik spornega stanovanja 18.3.1998 to stanovanje oddal v celoti v podnajem Z. P. brez soglasja najemodajalca, to je tožeče stranke.

Keywords

AI generated
revocable offer unpaid security deposit termination of lease tenant eviction protection proof of service landlord's breach of duty
AI generated
Sklep II DoR 399/2013
Sodišče prve stopnje je odločilo, da je dolžan toženec (najemnik) zaradi odpovedi najemne pogodbe izprazniti stanovanje št.
VSL sodba II Cp 2223/2014
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka toženi stranki odpoveduje najemno pogodbo; posledično pa naj bi bil toženec dolžan izprazniti stanovanje in tožeči stranki povrniti pravdne stroške. Zoper takšno sodbo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje tožeča stranka, ki predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Navaja, da je izpodbijana sodba nepravilna, nezakonita in nesklepčna. Opozarja, da je sodišče ves čas postopka pisanja napačno vročalo neposredno tožeči stranki, čeprav je ta izkazala obstoj pooblastilnega razmerja. Trdi, da je (neposredno) prejela le dve vlogi tožene stranke z 20. 1. 2014 in s 3. 3. 2014, ni pa prejela odgovora na tožbo.
VSRS Sklep III DoR 87/2022
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za sodno odpoved najemne pogodbe ugodilo in z oblikovalno sodbo odločilo, da najemno razmerje preneha v enem letu od vročitve sodne odpovedi (1.
VSL sodba I Cp 81/2011
Namen opomina pred vložitvijo tožbe zaradi odpovedi stanovanjskega najemnega razmerja iz krivdnih odpovednih razlogov je v tem, da lastnik stanovanja najemnika jasno in določno seznani z možnostjo odpovedi pogodbe in načinom odprave odpovednega razloga, da lahko z ustreznim ravnanjem najemnik odpoved iz krivdnih razlogov prepreči.
VSL Sodba II Cp 1431/2022
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka (toženka) kot najemodajalka dolžna s tožečo stranko (tožnikom) kot najemnikom v roku 15 dni skleniti zahtevano najemno pogodbo, sicer bo najemno pogodbo zamenjala izpodbijana sodba (I. točka izreka) ter v preostalem delu zavrnilo zahtevek (II. točka izreka). Glede stroškov postopka je odločilo, da je toženka dolžna povrniti pravdne stroške v višini 2.164,65 EUR v korist proračuna RS in jih plačati na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, strokovne službe za brezplačno pravno pomoč (III. točka izreka).

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, zato se izpodbijana sodba s p r e m e n i in se tožbenemu zahtevku ugodi tako, da se toženi stranki odpoveduje najemna pogodba z dne 17.4.1997 št. 362-77/94 za stanovanje v stanovanjski hiši v skupni izmeri 37,50 m2. Tožena stranka je dolžna to stanovanje izprazniti od oseb in stvari ter praznega izročiti tožeči stranki v 15 dneh.

[JEDRO]

Za opomin iz 53. člena SZ gre tudi v primeru, čeprav dopis, poslan najemniku s strani najemodajalca, v katerem ga opozarja na kršitev najemne pogodbe in zahteva odpravo kršitve, ne poimenuje opomin.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je ta odpovedala najemno pogodbo z dne 17.4.1997 št. 362-77/94 za stanovanje v stanovanjski hiši v skupni izmeri 37,50 m2 in je tožena stranka dolžna to stanovanje izprazniti od oseb in stvari ter praznega izročiti tožeči stranki. V razlogih sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da tožeča stranka toženi stranki pred odpovedjo ni poslala opomina in jo opozorila na kršitve ter pozvala, da kršitev odpravi.

Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V pritožbi poudarja, da je toženi stranki 4.5.1998 poslala dopis, s katerim jo je opozorila na kršitev pogodbe in ta dopis ima značaj opomina kot ga zakon določa. Tudi iz pričevanja toženca in priče Z.P. je mogoče nesporno ugotoviti, da sta na kršitev bila opozorjena že pred vložitvijo tožbe in da v kolikor bi imela namen sanirati stanje, bi lahko storila že veliko prej. Slednji se je namreč iz stanovanja izselil šele 17.12.1998. Tožeča stranka je toženca opozorila na kršitev, res da dopis ni imel izrecne označbe opomin, vendar pa je ta dopis mogoče šteti za opomin o kršitvi najemne pogodbe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča vse dejanske okoliščine pomembne za odločitev v tem sporu pravilno in popolno ugotovilo, je pa po mnenju pritožbenega sodišča napačno uporabilo materialno pravo, kajti zmotno je razlagalo dopis tožeče stranke toženi stranki z dne 14.5.1998 in štelo, da ta dopis nima naravo opomina iz 53. čl. Stanovanjskega zakona (SZ). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec kot najemnik spornega stanovanja 18.3.1998 to stanovanje oddal v celoti v podnajem Z. P. brez soglasja najemodajalca, to je tožeče stranke.

Toženec je sicer po sklenitvi podnajemne pogodbe, 16.4.1998 prosil za soglasje tožečo stranko, vendar mu tega soglasja tožeča stranka ni dala, ampak ga je z dopisom z dne 14.5.1998 pozvala, da stanovanje izprazni do 31.5.1998; kot razlog je navedla neuprabo stanovanja ter oddajo stanovanja v podnajem brez soglasja lastnika. Z. P. se je iz omenjenega stanovanja izselil šele 17.12.1998. Težko si je namreč predstavljati razloge sodišča prve stopnje, da omenjeni dopis z dne 14.5.1998, v katerem je navedena kršitev in tudi zahteva tožeče stranke za odpravo kršitve (naj toženec stanovanje izprazni) ni opomin iz 53.

čl. SZ. Resda omenjeni dopis tožeča stranka ni poimenovala opomin, to pa ni pomembno, kajti iz vsebine tega dopisa je mogoče razbrati, da ima naravo opomina, saj je toženo stranko opozarjal na kršitev, odpravo teh kršitev pa tožena stranka ni upoštevala, saj se je podnajemnik iz stanovanja izselil šele štiri mesece za tem, ko je tožeča stranka že vložila predmetno tožbo. Ker po mnenju pritožbenega sodišča omenjeni dopis ima naravo opomina iz 53. čl. SZ, je pritožbeno sodišče ob upoštevanju, da gre za kršitev najemne pogodbe s strani tožene stranke, pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo (čl. 373/4 Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

O stroških postopka, kot tudi o stroških pritožbenega postopka, pa pritožbeno sodišče ni odločalo, kajti tožeča stranka teh ni uveljavljala.