VSL sklep III Cp 1875/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Nasprotovanje terjatvi, ugotovljeni v izvršilnem naslovu, ne pomeni navajanja razlogov, ki bi lahko preprečilo izvršbo.

[OBRAZLOŽITEV] Prvostopno sodišče je na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. P 69/98 z dne 4.6.1999, dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave glavnice 266.764,80 SIT, zakonitih zamudnih obresti od tega zneska od 25.12.1997 dalje do plačila, izvršilnih stroškov v višini 6.096,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.6.1999 dalje do plačila, pravdnih stroškov v znesku 45.828,70 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.6.1999 dalje do plačila in izvršilnih stroškov v znesku 13.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.10.1999 dalje do plačila. Zoper sklep o izvršbi je dolžnik ugovarjal z navedbami, da se obravnave dne 4.6.1999 ni udeležil, ker je bil obveščen, da obravnave ne bo in je sklepal, da se bo postopek prekinil. V dopisu odvetnika nasprotne stranke je bilo govora o izvensodni poravnavi, do katere pa ni prišlo, ker na svoj predlog upniku od tega ni prejel nobenega odgovora. Kredit pri banki v znesku 231.078,00 SIT je delno odplačal, zato mu ni jasno, zakaj je dolg iz navedenega zneska narasel na 266.764,80 SIT. V odgovoru na pritožbo upnik navaja, da predlog za izvršbo temelji na podlagi pravnomočne sodbe, navedbe, ki jih navaja dolžnik, pa bi moral uveljavljati v pravdnem postopku, česar pa ni storil. Prvostopno sodišče je štelo ugovor dolžnika kot neutemeljen in ga odstopilo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (drugi odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Pritožba ni utemeljena. V obravnavanem primeru gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. P 69/98. V tovrstnih zadevah lahko dolžnik ugovarja zoper sklep o izvršbi iz razlogov, ki lahko preprečijo izvršbo in so primeroma našteti v 55. čl. ZIZ. Dolžnik ne navaja nobenega razloga, ki bi lahko preprečil izvršbo, ampak v ugovoru nasprotuje obveznosti iz izvršilnega naslova, torej navaja trditve, ki bi jih lahko uveljavljal kot tožena stranka v pravdnem postopku. Ker pa je sodba pravnomočna, o zahtevku, o katerem je v njej odločeno, ni več mogoče razpravljati. Ker se vse dolžnikove ugovorne trditve nanašajo na dolžnikovo obveznost, vključno z višino dolga, gre za dejstva, ki jih v izvršilnem ni več dovoljeno uveljavljati. Zgolj v pojasnilo naj bo navedeno, da pomeni izterjava zneska 318.698,50 SIT s pripadki izterjavo glavnice po prej navedeni sodbi v znesku 266.764,80 SIT, izvršilnih stroškov v znesku 6.096,00 SIT in pravdnih stroškov v znesku 45.828,70 SIT, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter stroškov tega izvršilnega postopka v znesku 13.000,00 SIT. Zaradi izterjave navedenega je sklep o izvršbi utemeljen, odsotnost vsakršnih dovoljenih ugovornih razlogov pa ima za posledico, da je treba ugovor kot pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).