VSL sklep III Cp 1451/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep o izvršbi potrdi.

[JEDRO]

Da je v izvršilnem predlogu upnika napačno navedeno (očitno zgolj pomotoma) sodišče, ki je izdalo sodbo v pomenu izvršilnega naslova za ta postopek, ne pomeni ovire za izdajo sklepa o izvršbi. Pomembno je, da je bila izvršba dovoljena na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe, ki je izvršilni naslov (17. člen ter prvi odstavek 19. člena ZIZ) in da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, saj vsebuje vse nujne sestavine, ki so naštete kot potrebni pogoji za primernost izvršilnega naslova v določbi 21. člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe zaradi izterjave 713.000,00 SIT s pripadki. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ugovor dolžnika (zoper sklep o izvršbi) ni utemeljen, ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (drugi odstavek 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Dolžnik v ugovoru (sedaj pritožbi) navaja, da se je postopek, iz katerega izvira izvršilni naslov, vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani - in ne pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Podlage za izvršbo v danem primeru zato ne more nuditi sodba Okrožnega sodišča v Kranju (navedena kot taka v upnikovem predlogu za izvršbo) in na podlagi nje sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti izvršbe - pri čemer bi se upnik moral sklicevati tudi na sodbo sodišča druge stopnje. Sicer pa ker je celotna zadeva "v fazi predloga (pripravljalnega) za obnovo postopka in poravnav podjetja T... d.o.o. upnikom", dolžnik predlaga sodišču, da zadevo še enkrat preuči.

Upnik je v odgovoru na ugovor predlagal, da se slednji zavrne.

Ugovor ni utemeljen.

Da je v izvršilnem predlogu upnika napačno navedeno (očitno zgolj pomotoma) sodišče, ki je izdalo sodbo v pomenu izvršilnega naslova za ta postopek, ne pomeni ovire za izdajo sklepa o izvršbi. Pomembno je, da je bila izvršba dovoljena na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe, ki je izvršilni naslov (17. člen ter prvi odstavek 19. člena ZIZ) in da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, saj vsebuje vse nujne sestavine, ki so naštete kot potrebni pogoji za primernost izvršilnega naslova v določbi 21. člena ZIZ. S tem je odgovorjeno tudi na dolžnikov nadaljnji očitek, po katerem bi se naj moral upnik sklicevati v predlogu za izvršbo tudi na sodbo sodišča druge stopnje, medtem ko ugovorne trditve o zadevi kot taki, ki je "v fazi predloga (pripravljalnega) za obnovo postopka in poravnav podjetja T... d.o.o.

upnikom" zaradi njihove neupoštevnosti za ta postopek ne terjajo odgovora.

Po obrazloženem se torej izkaže, da smiselno uveljavljani ugovorni razlogi niso podani. Ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih ugovornih razlogov (drugi odstavek 55. člena ZIZ) in po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77), je bilo treba ugovor dolžnika na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ zavrniti in prvostopni sklep o izvršbi potrditi.