VSL sklep III Cp 69/00 · Višje sodišče v Ljubljani

Ugovor se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnikova ponudba upniku, da naj se dogovorita o načinu poravnave dolžnikove obveznosti, ne predstavlja upoštevanega ugovornega razloga.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom istega sodišča z dne 21.4.1997, opr. št.

I 97/8497 nadaljuje poleg že dovoljenega z novim izvršilnim sredstvom in sicer s popisom, cenitvijo in prodajo dolžnikove nepremičnine, trosobnega stanovanja v Ljubljani.

Proti sklepu je vložil dolžnik ugovor, v katerem predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev izvršbe v predlaganem novem obsegu. Navaja, da res dolguje upniku v prvotnem sklepu navedeno terjatev, vendar je že do sedaj v izvršilnem postopku postavil vrsto ugovorov. Od upnika pričakuje sprejem ponudbe, po kateri bi mu dolžnik odstopil v poravnavo svoje obveznosti svoje artikle, ki jih ima na zalogi, poleg tega pa mu je pripravljen poravnati dolg tudi obročno na podlagi sklenjenega sporazuma pa mu odstopiti vrsto izterljivih terjatev, ki jih ima dolžnik do svojih dolžnikov. V dokaz svojih trditev se sklicuje na vlogo, ki jo je poslal upniku in s katero predlaga sklenitev sporazuma, ki jo prilaga svojemu ugovoru ter na kopije terjatev, ki jih ima proti svojim dolžnikom, ki pa jih ugovoru ne prilaga.

Upnik je podal odgovor na ugovor, v katerem predlaga njegovo zavrnitev.

Sodišče prve stopnje je štelo dolžnikov ugovor za neutemeljen in ga zato poslalo na podlagi drugega odstavka 54. člena ZIZ pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Dolžnik v svojem ugovoru ne navaja nobenih takšnih razlogov, ki bi na podlagi 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju preprečevali izvršbo. Upnik je predlagal razširitev izvršilnega sredstva zato, ker je v postopku premičninske izvršbe bil vložen ugovor tretjega in sicer V. d.o.o., da so dolžniku zarubljene premičnine last tretjega.

Tako ni jasno, čigave so premičnine, ki jih v predmetnem ugovoru v poravnavo svojega dolga ponuja dolžnik. Le ponudba dolžnika za dogovor z upnikom o obročnem odplačevanju ali drugačnem načinu poravnave dolžnikovega dolga, ne da bi bil o tem sklenjen sporazum z upnikom, ne predstavlja ugovornega razloga. Za svoje trditve, ki naj bi jjih imel dolžnik do svojih dolžnikov in ki jih ponuja upniku v poravnavo svojega dolga, pa dolžnik ugovoru tudi ni priložil nobenih dokazov. Dolžnikov ugovor tako ni utemeljen in ga je zato pritožbeno sodišče zavrnilo.