VSL sklep III Cp 908/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Ugovor se zavrne in potrdi sklep o izvršbi.

[JEDRO]

Dolžnica ne zatrjuje nobenega od ugovornih razlogov po določbi 55. čl. ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo zaradi izterjave tolarske protivrednosti 40.000,00 DEM s pripadajočimi obrestmi in stroški izvršilnega postopka, ki jih je odmerilo v znesku 58.810,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu brez navedbe ugovornih razlogov ugovarja dolžnica. Navaja, da se povsem zaveda svoje obveznosti do upnice in bo poplačilo izvršila takoj, ko bo prodala poslovno stanovanjsko hišo. Sklicuje se na dva dopisa podjetja G. nepremičnine, iz katerih izhaja, kakšne aktivnosti so bile opravljene v zvezi s prodajo stanovanjske hiše ter da je bil namen dolžnice, da izplača upnico, resen in brez dvoma. Dolžnica je v letih, ni sposobna za nobeno delo, gostinska dejavnost, ki poteka v njeni stanovanjski hiši, pa ne daje nobenih bistvenih prihodkov, ki bi ji lahko zagotavljali možnost plačila določenih obveznosti. Prisiljena je čakati na prodajo stanovanjske hiše.

V odgovoru na ugovor upnica navaja, da navedbe dolžnice prereka ter vztraja pri izvršbi v celoti.

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, glede na določbo 2. odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Ugovor ni utemeljen.

Izvršilni postopek je bil v tej zadevi uveden na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. D 41/94 z dne 6.7.1998. Izvršba ni dopustna le pod pogojem, če zanjo niso izpolnjene zakonske predpostavke oziroma če pride do prenehanja terjatve ali je ta ovirana iz razlogov, ki so nastali po trenutku, na katerega se izvršilni naslov nanaša. Dolžnica ne zatrjuje nobenega od ugovornih razlogov po določbi 55. čl. ZIZ.

Zapleti s prodajo nepremičnine preko podjetja G, ki jih dolžnica opisuje v ugovoru, ne sodijo med razloge, ki bi izvršbo preprečevali.

Enako velja glede navedb o nemožnosti plačila obveznosti do upnice, ki jih sicer dolžnica izrecno priznava, češ da nima bistvenih prihodkov. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo ugovor dolžnice kot neutemeljen, pritožbeno sodišče pa ga je glede na navedene razloge zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi (2. točka 380. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ).