VSL sklep I Cp 121/00 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se M. G., roj. ..., stanujoč X, sedaj Dom starejših občanov Y., pridrži na zaprtem oddelku do 7.6.2000. O B R A Z L O Ž I T E V Sodišče je sklenilo, da se M. G., roj. ..., pridrži na zaprtem oddelku Doma starejših občanov Y. do 7.12.2000. Proti sklepu se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožil sin pridržane osebe J. G.. Smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da se pridržano osebo odpusti. Navaja, da je bila M. G. do meseca oktobra 1999 popolnoma samostojna in prisebna. Po tretji kapi se je stanje izjemno poslabšalo, čez mesec in pol pa dokaj popravilo. Mama res ni sposobna samostojnega življenja, bližnji sorodniki pa so vendarle prepričani, da bivanje na zaprtem oddelku zanjo ni spodbudno. Želeli bi si vmesno rešitev.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pridržana oseba časovno in prostorsko dezorientirana, nagnjena k begavosti, pri čemer se svojega stanja ne zaveda. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je v skladu z določilom 70. čl. Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86 - ZNP) pravilno zaključilo, da je zaradi duševnega stanja M. G. - ogroženosti, usmerjene v lastno osebo nujno potrebno, da se ji omeji gibanje.

Dejanske ugotovitve, zlasti psihiatrično izvedeniško mnenje dr.

D. z dne 20.12.1999, upoštevajoč načelo restriktivnega omejevanja človekove prostosti, pa ne utemeljujejo maksimalne dolžine časa pridržanja, kot ga določa 2. odst. 76. čl. ZNP. Ker psihiatrično izvedeniško mnenje ne vsebuje prognoze zdravstvenega stanja oziroma odgovora na vprašanje, ali je psihično ravnovesje udeleženke trajno porušeno, ni mogoče izključiti, da se bo le-to popravilo do take mere, da poseg v prostost in osebno svobodo pridržane osebe ne bo več potreben. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep tako spremenilo, da se M. G. na zaprtem oddelku Doma starejših občanov Y. pridrži do 7.6.2000 (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. ZNP).

[JEDRO]

Dejanske ugotovitve, upoštevajoč načelo restriktivnega omejevanja človekove prostosti, ne utemeljujejo maksimalne dolžine časa pridržanja, kot ga določa 2. odst. 76. čl. ZNP. Ker psihiatrično izvedensko mnenje ne vsebuje prognoze zdravstvenega stanja oziroma odgovora na vprašanje, ali je psihično ravnovesje udeleženke trajno porušeno, ni mogoče izključiti, da se bo le to popravilo do take mere, da poseg v prostost in osebno svobodo pridržane oseba ne bo več potreben.

[OBRAZLOŽITEV]

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se M. G., roj. ..., stanujoč X, sedaj Dom starejših občanov Y., pridrži na zaprtem oddelku do 7.6.2000. O B R A Z L O Ž I T E V Sodišče je sklenilo, da se M. G., roj. ..., pridrži na zaprtem oddelku Doma starejših občanov Y. do 7.12.2000. Proti sklepu se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožil sin pridržane osebe J. G.. Smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da se pridržano osebo odpusti. Navaja, da je bila M. G. do meseca oktobra 1999 popolnoma samostojna in prisebna. Po tretji kapi se je stanje izjemno poslabšalo, čez mesec in pol pa dokaj popravilo. Mama res ni sposobna samostojnega življenja, bližnji sorodniki pa so vendarle prepričani, da bivanje na zaprtem oddelku zanjo ni spodbudno. Želeli bi si vmesno rešitev.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pridržana oseba časovno in prostorsko dezorientirana, nagnjena k begavosti, pri čemer se svojega stanja ne zaveda. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je v skladu z določilom 70. čl. Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86 - ZNP) pravilno zaključilo, da je zaradi duševnega stanja M. G. - ogroženosti, usmerjene v lastno osebo nujno potrebno, da se ji omeji gibanje.

Dejanske ugotovitve, zlasti psihiatrično izvedeniško mnenje dr.

D. z dne 20.12.1999, upoštevajoč načelo restriktivnega omejevanja človekove prostosti, pa ne utemeljujejo maksimalne dolžine časa pridržanja, kot ga določa 2. odst. 76. čl. ZNP. Ker psihiatrično izvedeniško mnenje ne vsebuje prognoze zdravstvenega stanja oziroma odgovora na vprašanje, ali je psihično ravnovesje udeleženke trajno porušeno, ni mogoče izključiti, da se bo le-to popravilo do take mere, da poseg v prostost in osebno svobodo pridržane osebe ne bo več potreben. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep tako spremenilo, da se M. G. na zaprtem oddelku Doma starejših občanov Y. pridrži do 7.6.2000 (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. ZNP).