VSL sklep I Cp 2021/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljni postopek.

[JEDRO]

Ker je tožeča stranka sodišču pravočasno poslala prevod tožbe iz srbskega v slovenski jezik, ni bilo razloga za zavrženje tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, ker tožeča stranka v roku petnajstih dni ni dostavila tožbe, prevedene v slovenski jezik.

Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava, iz razlogov v pritožbi pa izhaja, da se pritožuje tudi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je tožeča stranka postopala v skladu s pozivom sodišča in še pravočasno s priporočenim pismom dne 6.9.1999 sodišču poslala prevod tožbe, zato ni bilo razloga za zavrženje tožbe. Poleg tega pa je bil postopek začet v letu 1990, torej še po starem zakonu, po katerem je bil tudi srbski jezik eden od jezikov v uradni rabi sodišča, zato ni bila na mestu uporaba določb novega Zakona o pravdnem postopku o uporabi jezika v postopku pred sodiščem.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je ugotovilo, da tožeča stranka sodišču ni dostavila tožbe, prevedene v slovenski jezik. Tožeča stranka je namreč sodišču prve stopnje s priporočenim pismom z dne 6.9.1999 pravočasno (v okviru petnajstdnevnega roka, ki je začel teči dne 26.8.1999, ko je bil sklep vročen pooblaščencu tožnice) poslala prevod tožbe v slovenski jezik, kar je razvidno iz dohodne štampiljke na vlogi tožnice, kateri je bil priložen t-udi prevod tožbe (list.

št 43 spisa). Obenem pa je potrebno opozoriti, da je sodišče prve stopnje tudi napačno pozivalo tožečo stranko k temu, da priloži prevod tožbe, saj je bila tožba vložena 23.4.1990, torej še v času veljavnosti prejšnjega Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ 4/77), ko so stranke in drugi udeleženci v postopku v skladu z določbo drugega odstavka 104. člena ZPP/77 lahko podajali sodišču svoje vloge tudi v jeziku kakšnega jugoslovanskega naroda, ki pri sodišču ni bil v uradni rabi.- Ker je torej sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 355.

člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljni postopek.