VSL sklep II Cp 2138/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V sporih zaradi znižanja preživnine je krajevno pristojno sodišče na katerega območju ima tožena stranka svoje stalno prebivališče. Dejstvo, da je na takem sodišču zaposlena zakonita zastopnica tožene stranke ne more vplivati samo po sebi na krajevno pristojnost sodišča. Po vložitvi tožbe ali pa skupaj z vložitvijo tožbe pa lahko stranka ali pa tudi sodišče samo predlaga, da vrhovno sodišče, če je očitno, da so zato podani tehtni razlogi določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v tej zadevi.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani sklenilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi in da bo po pravnomočnosti tega sklepa odstopljena Okrajnemu sodišču v Kranju kot krajevno pristojnemu sodišču.

Proti sklepu se je pravočasno pritožil tožnik. Navaja, da se zaveda, da je za zadevo preživnine pristojno sodišče v Kranju, vendar je tožbo podal na sodišče v Ljubljani, ker je mati Z. L., to je zakonita zastopnica Z. L. A., zaposlena na sodišču v Kranju. Zato dvomi, da bi se objektivno obravnavalo ta primer. Tudi zdravstvene težave, zaradi katerih je praktično nepokreten v tem smislu, da ga mora povsod voziti in spremljati žena in bi mu bilo otežkočeno prihajanje na obravnave v Kranj, so razlog, da je zaprosil za reševanje zadeve v Ljubljani.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi gre za spor zaradi znižanja preživnine. Za take spore po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) ni določena izključna krajevna pristojnost. Zato je za predmetno zadevo pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, to pa je Okrajno sodišče v Kranju. Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ko se je po ugovoru krajevne pristojnosti, ki ga je podala tožena stranka skupaj z odgovorom na tožbo, izreklo za krajevno nepristojno. Za to je imelo podlago v 22. čl. ZPP. Pravilna je tudi odločitev, da se bo zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopila krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Kranju glede na to, da ima na tem območju tožena stranka svoje stalno prebivališče. Tožnikovo pritožbo je glede na navedeno pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365.

čl. ZPP. Pri tem pripominja, da bi bila zatrjevana okoliščina, da je zakonita zastopnica tožene stranke zaposlena na sodišču v Kranju, lahko tehten razlog za to, da bi se na predlog tožnika ali pa pristojnega sodišča določilo drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v tej zadevi. Vendar pa je najprej zadevo potrebno vložiti na pristojno sodišče. Šele če so podani pogoji za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču v smislu 67. čl. ZPP, se lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi.