VSL sklep III Cpg 116/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Postopek prenehanja oz. izbrisa družbe brez premoženja po 2.točki 1.odst. 25.čl. ZFPPod se ne opravi na podlagi ZFPPod le takrat, ko je bil nad družbo začet postopek likvidacije po ZPPSL ali če je bil zanjo vložen predlog za začetek stečajnega postopka in založen predujem za stroške stečajnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku, ki je predlagatelj stečaja, naložilo založitev predujma za kritje stroškov stečajnega postopka v znesku 150.000,00 SIT.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik in navaja, da je predlagal začetek in takojšnji zaključek stečaja na poglagi 99.čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.list RS št. 67/93 - v nadaljevanju "ZPPSL"). Dolžnik je mnenja, da so pogoji za takojšnji zaključek stečajnega postopka izpolnjeni, saj na žiro računu nima niti tolarja, njegovi dolgovi pa znašajo 6.769.000,00 SIT.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je dolžnik že v svojem predlogu zatrjeval, da nima nobenega premoženja. Takšno premoženjsko stanje bi sicer sodilo v okvir, ki bi opravičeval odločitev po 1.odst. 99.čl.

ZPPSL. Vendar pa je bil z uveljavitvijo Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur.list RS št. 54/99 - v nadaljevanju "ZFPPod") postopek prenehanja družb brez premoženja specialno urejen. Ta specialna in kasnejša pravna ureditev ne ureja le končne posledice postopka, ki je izbris družbe iz sodnega registra (35.čl. ZFPPod namesto 171.čl.

ZPPSL). Specialno je urejen tudi pravni položaj dolžnikovih delavcev in pravni režim, ki velja za terjatve upnikov (2. in 4.odst. 27.čl.

ZFPPod). Zlasti glede slednjega - namreč odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe - se obe ureditvi bistveno razlikujeta.

Postopek prenehanja oz. izbrisa družbe brez premoženja po 2.točki 1.odst. 25.čl. ZFPPod se ne opravi na podlagi ZFPPod le takrat, ko je bil nad družbo začet postopek likvidacije po ZPPSL ali če je bil zanjo vložen predlog za začetek stečajnega postopka in založen predujem za stroške stečajnega postopka (3.točka 2.odst. 30.čl.

ZFPPod). Dokler torej dolžnik predujma za stroške stečajnega postopka ni založil, je stečajni postopek nad njim izključen. Takšnih pravnih posledic, kot jih s pritožbo želi dolžnik, namreč začetek stečajnega postopka brez plačanega predujma, zato od uveljavitve ZFPPod ne more več doseči. Glede na obrazloženo izpodbijani sklep dolžniku nalaga točno tisto, kar je edina pot do ugoditve njegovemu predlogu za začetek stečajnega postopka. Napadeni sklep pa po drugi strani pomeni edino odločitev, ki jo ob predlogu za začetek stečaja nad dolžnikom brez premoženja stečajni senat lahko sprejme.

Pritožbeno razlogovanje, po katerem naj bi sodišče prve stopnje bilo dolžno ugoditi predlogu za začetek in zaključek stečajnega postopka po 1.odst. 99.čl. ZPPSL (brez plačanega predujma), torej ni utemeljeno. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep na podlagi 353.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZPPSL potrditi.