VSL sklep II Cpg 1330/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Po določbi 4. odst. 40. člena ZIZ se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v roku, ki ga postavi sodišče in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da upnik v odrejenem roku 15 dni predloga za izvršbo ni dopolnil s predložitvijo potrdila o plačani taksi; zato je v skladu s 4. odst. 40. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) štelo, da je predlog za izvršbo umaknjen.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je bila taksa plačana dne 4.12.1998, kar dokazuje s priloženo dokumentacijo.

Pritožba je utemeljena.

Po 4. odst. 40. člena ZIZ mora biti taksa za predlog za izvršbo plačana ob vložitvi predloga, sicer sodišče s takim predlogom ravna smiselno kot z nepopolno vlogo; tj. pozove vložnika, da predlog za izvršbo dopolni tako, da plača takso v naknadnem roku (iz 4. odst.

40. člena ZIZ).

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 30.11.1998 (redna št. 2) pozvalo upnika, naj v roku 15 dni dopolni predlog za izvršbo tako, da sodišču predloži dokazilo o plačani taksi. Iz povratnice, pripete k temu sklepu, izhaja, da je upnik navedeni sklep prejel dne 03.12.1998. Iz pritožbi priložene listine - razčlenitve prometa denarnih sredstev v breme računa (list.

št. 7) pa izhaja, da je upnik plačal dolgovano takso dne 04.12.1998, torej v okviru postavljenega petnajstdnevnega roka od prejema navedenega sklepa, kot to zahteva določba 4. odst. 40. člena ZIZ.

Sodišče prve stopnje je torej napačno uporabilo 4. odst. 40. člena ZIZ, ko je štelo predlog za izvršbo umaknjen, ker upnik ni predložil dokazila o plačani taksi v postavljenem roku. Po tem določilu se namreč šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v naknadnem roku, ki ga postavi sodišče, in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.

Zaradi zmotne uporabe določb ZIZ s strani sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in na podlagi 3. tč. 380. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) v zvezi s 15. členom ZIZ izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.