VSL sklep II Cpg 1374/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem tudi predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. Ig 644/95 z dne 26.10.1995, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, s prodajo dolžnikovih premičnin.

Dolžnik je v ugovoru z dne 24.9.1999 navedel, da na naslovu B.... v D..., na katerem je prejel sklep o izvršbi, ne prebiva več zaradi ločitvenega postopka in da je do konca postopka njegov naslov na K...., D.... Navedel je še, da je lastnica hiše na B.... K.M. Sodišče prosi, da mu dovoli obročno plačevanje dolga.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika zoper sklep z dne 26.8.1999 štelo kot neutemeljen (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi po 5. odst. 62. člena ZIZ.

Ugovor ni utemeljen.

Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem tudi predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ugovor dolžnika teh pogojev ne izpolnjuje. Dolžnik namreč v ugovoru ne zatrjuje nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in ki bi obenem preprečevali izvršbo. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. Trditev, da je lastnica hiše na B.... v D... M.K., pa ni pravno upošteven ugovorni razlog. Po določbi 1. odst. 64. člena ZIZ lahko tisti, ki izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Tako pravico ima torej tretja oseba, ne pa dolžnik. V zvezi z dolžnikovo prošnjo za obročno plačevanje dolga, pa pritožbeno sodišče še dodaja, da je v skladu s 307. členom ZOR dolžnik dolžan izpolniti svojo obveznost tako, kot se ta glasi. Zato je predlagani način plačila dolga odvisen zgolj od upnikove volje in ne sodišča.

Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter zadnjim odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je ugovor dolžnika z dne 24.9.1999 zavrnilo kot neutemeljenega in sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.