VSL sklep II Cpg 1299/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Ugovoru se ugodi in se izpodbijani sklep v 2. tč. izreka razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v pristojno odločanje.

[JEDRO] Dolžnik zatrjuje tim. negativno dejstvo, za katerega, glede na to, da je dokazno breme izročitve (dobave) blaga na strani upnika, ne more predložiti dokazov. Ustrezne dokaze (listine) v takih primerih pribavi pravdno sodišče, kar pomeni, da je tak ugovor treba šteti za obrazložen in postopati po 2. odst. 62. člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je štelo ugovor za neobrazložen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da se priložen račun-dobavnica ne ujema s prenosnico iz leta 1995, ki je tudi priložena; zato je očitno, da ne gre za isto blago. Upnik mora priložiti ves dokazni material, ki se veže na omenjeni račun; priložiti mora podpisano dobavnico, iz katere bo razvidno, da je dolžnik blago prejel. Ugovor je utemeljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži dokaze (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ). Pravno upoštevna pa so tista ugovorna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična (iz načelnega pravnega mnenja evidenčne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9.12.1999). Z navedbami, da se priložene listine ne ujemajo glede blaga oziroma da mora upnik predložiti podpisano dobavnico, dolžnik (smiselno) ugovarja, da blaga po vtoževanem računu, ki je hkrati tudi dobavnica (priloga A1), ni prejel. Dolžnik s tem zatrjuje tim. negativno dejstvo, za katerega, glede na to, da je dokazno breme izročitve (dobave) blaga na strani upnika, ne more predložiti dokazov, kot zahteva zgoraj navedena določba ZIZ. V takih primerih namreč ustrezne dokaze (listine) pribavi pravdno sodišče (prim. načelno pravno mnenje, navedeno zgoraj), kar pomeni, da je ugovor, kljub izostanku dokazov, v (le) takih primerih potrebno šteti za obrazložen, in postopati po 2. odst. 62. člena ZIZ. Ker je sodišče prve stopnje napačno štelo ugovor za neobrazložen in zato nepravilno uporabilo določbe 5. odst. 62. člena ZIZ, je bilo treba izpodbijani sklep v 2. tč. razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v pristojno odločanje po 2. odst. 62. člena ZIZ (3. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).