VSM sklep Kp 686/99 · Višje sodišče v Mariboru

Pritožba obs. Š. K. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Ponovna ocena zbranih dokazov, s katerimi je razpolagalo že sodišče prve stopnje v rednem postopku, ni razlog, zaradi katerega bi bila dovoljena obnova kazenskega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 413. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo zahtevo obs. Š. K. za obnovo kazenskega postopka, ki je bil pravnomočno končan s sodbo Okrajnega sodišča v ..., opr. št. K 94/94-80, z dne 23.12.1998, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v ..., opr. št. Kp 76/99-4, z dne 15.4.1999, s katero je bil skupaj s soobd. S. V. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po tretjem v zvezi z drugim in prvim odstavkom 317. člena Kazenskega zakonika (KZ) ter mu je bila izrečena pogojna obsodba, s katero mu je bila določena kazen pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let.

Zoper ta sklep se je obsojenec pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da se pritožuje "zaradi pomanjkanja materialnih dokazov in zmotne ugotovitve dejanskega stanja". Pritožbenemu sodišču predlaga, da "materialne dokaze ponovno prouči", očitno pa se zavzema za spremembo napadenega sklepa in dovolitev obnove kazenskega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obsojenec v svoji zahtevi za obnovo kazenskega postopka ni navedel prav ničesar, kar bi potrjevalo njeno utemeljenost. Tako ni navedel nobenega od razlogov za obnovo kazenskega postopka iz 1. do 5. točke prvega odstavka 410. člena ZKP, ki jih v napadenem sklepu navaja in vsebinsko povzema sodišče prve stopnje. Zaradi tega je to pravilno odločilo in obsojenčevo zahtevo na osnovi določbe 413. člena ZKP zavrglo. Tako svojo odločitev je v svojem sklepu tudi ustrezno obrazložilo in pritožba, ki ne prinaša ničesar novega, pravilnosti napadenega sklepa ne more niti malo omajati.

Obsojenec v pritožbi ponavlja vse tisto, kar je kot nezadostno za obnovo kazenskega postopka pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje.

Tako tudi tokrat ne navaja nobenega novega dejstva ali pa novega dokaza, temveč si prizadeva za ponovno, predvsem pa za drugačno oceno že v rednem postopku zbranega dokaznega gradiva, v prepričanju, da je dokazna ocena, ki je bila tedaj sprejeta, zmotna. Ponovna ocena zbranih dokazov, s katerimi je razpolagalo že sodišče prve stopnje v rednem postopku, pa ni razlog, zaradi katerega bi bila obnova kazenskega postopka dovoljena. Kazenski postopek je mogoče obnoviti le, če je podan kateri od tistih razlogov, ki jih je v obrazložitvi napadenega sklepa navedlo sodišče prve stopnje, sicer pa ne. Gre namreč za izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uveljaviti le ob izpolnitvi v zakonu točno določenih pogojev, nikakor pa ne, brez da bi bil izpolnjen kateri od njih. Ponovno sojenje o isti stvari, kar v bistvu predlaga obsojenec, pa ni dopustno.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo obsojenca zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).