Sklep II Ips 106/98 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Legislator summary
AI generatedTožnica zahteva sklenitev kupoprodajne pogodbe s toženo stranko. Zato bi morala ovrednotiti vrednost spornega predmeta v tožbi. K temu jo zavezuje tudi 2. odstavek 186. člena ZPP, ki posebej določa, da mora stranka v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta.
Legislator headnote
AI generatedSklep II Ips 106/98 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Po 3. odstavku 382. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega 80.000,00 SIT. Tožbeni zahtevek tožeče stranke ni denarni zahtevek. Tožnica zahteva sklenitev kupoprodajne pogodbe s toženo stranko. Zato bi morala ovrednotiti vrednost spornega predmeta v tožbi. K temu jo zavezuje tudi 2. odstavek 186. člena ZPP, ki posebej določa, da mora stranka v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Tožnica zahteva sklenitev kupoprodajne pogodbe s toženo stranko. Zato bi morala ovrednotiti vrednost spornega predmeta v tožbi. K temu jo zavezuje tudi 2. odstavek 186. člena ZPP, ki posebej določa, da mora stranka v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Revizijskemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.
Revizija ni dovoljena.
Po 3. odstavku 382. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega 80.000,00 SIT. Tožbeni zahtevek tožeče stranke ni denarni zahtevek. Tožnica zahteva sklenitev kupoprodajne pogodbe s toženo stranko. Zato bi morala ovrednotiti vrednost spornega predmeta v tožbi. K temu jo zavezuje tudi 2. odstavek 186. člena ZPP, ki posebej določa, da mora stranka v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta.
Tožeča stranka ni tako ravnala. Tožena stranka v odgovoru na tožbo in tudi pozneje prav tako ni ugovarjala dejstvu, da predmet tožbenega zahtevka ni bil ocenjen, pa tudi sama ni predlagala ocene vrednosti spornega predmeta.
Če pa je tako, revizija zoper tako odločbo sodišča druge stopnje ni dovoljena. Revizija je namreč izredno pravno sredstvo, ki je dovoljeno le v primerih, ki jih zakon posebej določa. Ena od predpostavk za dovoljenost revizije je tudi označba vrednosti spornega predmeta. Revizijsko sodišče je moralo zato na podlagi 392. člena ZPP revizijo kot nedovoljeno zavreči.