VSL sklep I Cp 188/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v točkah 2. in 6. in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

[JEDRO]

Razlogi izpodbijanega sklepa so v nasprotju z vsebino zapisnikov in sklepov v spisu.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdružilo solastno premoženje nepravdnih strank, vl. št. 1134 k.o.

V točkah 1., 3., 4. in 5 sklepa je odločilo o fizični razdelitvi premoženja, pod točko 2. je ugotovilo, da vrednost celotne nepremičnine znaša 33.211.712,00 SIT po vrednosti na dan 30.6.1998, pod točko 6 pa je ugotovilo, da delež vsake od strank znaša 16.588.521,00 SIT in da je v izravnavo deležev nasprotni udeleženec J. K. dolžan izplačati predlagatelju A. K. v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa znesek 17.355,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila.

Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec in sicer glede točke 6. V tem delu uveljavlja vse tri pritožbene razloge in predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da izpodbija določitev vrednosti lastninskih deležev kot jih je razdelilo prvostopno sodišče, s tem, da je celo nasprotna stranka dolžna plačati razliko predlagajoči stranki. V zvezi z valorizacijo vrednosti je sodišče izdalo dne 16.1.1998 sklep, s katerim je v smislu dogovora na zadnji obravnavi naložilo izvedencu A. P., da ponovno določi vrednost posameznih delov obeh že razdeljenih nepremičnin. Očitno pa je izvedensko mnenje oz.

dopolnitev izdelal drug izvedenec. Nasprotna stranka pa je to izvedensko mnenje grajala v svojem pripravljalnem spisu z dne 26.10.1990. Iz revalorizacije izvedenskega mnenja A. P. z dne 2.5.1987 izhaja, da je predlagajoča stranka tista, ki je prejela vrednostno večji delež. Nasprotna stranka graja tudi vrednost 29 m2 dvorišča, ki ga je izvedenec A. Z. ovrednotil z zneskom 402.590,00 SIT.

Pritožba je utemeljena.

Nasprotni udeleženec izrecno izpodbija točko 6 sklepa, v kateri je ugotovljeno, koliko znaša vrednost deleža in koliko mora nasprotnik plačati predlagatelju. Iz vsebine pritožbe pa izhaja, da se nasprotnik ne strinja z ocenjeno vrednostjo nepremičnine, zato je bilo treba upoštevati, da je predmet pritožbe tudi točka 2, v kateri je ugotovljeno, koliko znaša celotna vrednost nepremičnine.

Sodišče prve stopnje je v zvezi z odločitvijo o višini vrednosti solastninskih deležev storilo bistveno kršitev določb postopka po členu 354/2 točka 13 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku - ZNP, kajti o odločilnih dejstvih je nasprotje med razlogi izpodbijanega sklepa ter vsebino zapisnikov in sklepov v spisu. Zato je bilo sklep v točkah 2 in 6 treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo o vrednosti ponovno odločilo (člen 369/1 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).

Na naroku dne 30.1.1995 je predlagajoča stranka predlagala, da sodišče da nalog izvedencu, da valorizira vrednost po deležih, kot so bili že določeni, nato pa zadevo zaključi brez naroka. Glede na tak zapis na tem naroku ni bilo jasno, kateri izvedenec naj to opravi, glede na to, da sta v postopku sodelovala dva izvedenca, A. P. in A. Z. Sodišče prve stopnje je nato s sklepom z dne 16.1.1998 za izvedenca določilo A. P., iz podatkov v spisu pa ni razvidno, zakaj ta izvedenec mnenja ni podal in zakaj je nato sodišče z dopisom zahtevalo, da izvedenec A. Z. opravi izvedensko delo. Iz podatkov v spisu tudi izhaja, da so bile stranke obveščene o tem, da bo izvedenec A. P., o tem, da pa bo namesto njega to opravil A. Z., pa stranke niso bile obveščene. Glede na predlog, da naj se zadeva zaključi brez naroka, pa tudi izvedensko mnenje strankam ni bilo posredovano.

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno opraviti narok, nato pa o postavitvi izvedenca oziroma o valorizaciji odločati ob upoštevanju procesnih pravil.