VSL sklep III Cp 2018/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Kadar dolžnik, na katerega je naslovljen sklep o izvršbi le tega brez zakonitega razloga noče sprejeti, ga vročevalec pusti v stanovanju ali pa nabije na vrata stanovanja. S tem se šteje, da je vročitev opravljena.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepozen zavrglo ugovor dolžnice proti sklepu o izvršbi z dne 19.8.1996. Proti sklepu se je pritožila dolžnica in navedla, da je ugovor podala v zakonskem roku, saj je sklep o izvršbi dobila 10.2.1997 v poštnem nabiralniku, ko se je po daljši odsotnosti vrnila domov. S tem so bile kršene zakonske določbe o osebni vročitvi. Vse obratovalne stroške za december 1995 in januar 1996 je plačala skupnosti stanovalcev kot zakonitemu upravitelju, z upnikom pa je ne veže nikakršna pogodba. Zaradi navedenega naj sodišče izpodbijani sklep razveljavi, predlog za izvršbo zavrne, upniku pa naloži plačilo stroškov postopka. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi dolžnici najprej poskušalo vročiti po pošti (dne 17.9.1996 in dne 19.9.1999), vendar neuspešno, ker pošiljke ni dvignila. Dne 28.1.1997 pa ji je sklep poskušal vročiti sodni kurir, vendar je dolžnica, kot izhaja iz kurirjevega poročila, osebno zavrnila sprejem sodnega pisanja. Ker dolžnica brez zakonitega razloga pisanja ni hotela sprejeti, se je v skladu z določbo 144.člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, ZPP) štelo, da ji je bil sklep o izvršbi vročen dne 28.1.1997. Pritožbene navedbe dolžnice o tem, da je sklep prejela dne 10.2.1997 v poštnem nabiralniku, ne morejo pripeljati do drugačnega zaključka, saj jih dolžnica z ničemer ni dokazala. Ker je bil torej sklep o izvršbi v skladu z zakonskimi določbami dolžnici vročen dne 28.1.1997, ta pa je ugovor vložila neposredno na sodišču dne 17.2.1997, je sodišče prve stopnje pravilno štelo ugovor kot prepozen, saj je bil vložen po preteku 8 - dnevnega roka (3.odstavek 8.člena Zakona o izvršilnem postopku - Uradni list SFRJ, št. 20/78, ZIP). Odločitev sodišča prve stopnje, da ugovor dolžnice zavrže je torej pravilna, zato jo je sodišče druge stopnje potrdilo, pritožbo pa zavrnilo kot neutemeljeno (2.točka 365.člena ZPP v zvezi s 14.členom ZIP). Ker je pravočasnost ugovora predpostavka za vsebinsko odločanje o stvari, se sodišče prve stopnje ob sprejemu izpodbijane odločitve s slednjim ni ukvarjalo. Iz enakega razloga pa se sodišče druge stopnje tudi ni spuščalo v pravilnost pritožbenih navedb glede obstoja upnikove terjatve oziroma v posledici tega glede utemeljenosti sklepa o izvršbi.