VSL sklep III Cp 1675/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Neobrazložen ugovor je neutemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnice izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in sicer v zvezi s kreditno pogodbo št.

10787033 z dne 22.8.1997. Stroške upnice je sodišče odmerilo v znesku 28.450,00 SIT.

Proti sklepu dolžnica ugovarja in navaja, da sklep o izvršbi izpodbija glede višine stroškov upnice, ki se ji zdijo previsoki.

Prav tako ni razvidno, iz česa sestoji znesek 829.401,00 SIT.

Upnica je odgovorila na ugovor.

Sodišče prve stopnje je štelo, da ugovor ni utemeljen in ga je predložilo sodišču prve stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi (člen 62/5 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Pritožba ni utemeljena.

Kolikor je ugovor mogoče razumeti na ta način, da se dolžnica pritožuje proti izreku o stroških v izpodbijanem sklepu, je treba ugotoviti, da so ti stroški odmerjeni v skladu s predlogom upnice in upoštevaje odvetniško in taksno tarifo. Tako je sodišče prve stopnje priznalo 150 odvetniških točk za sestavo predloga in 10 točk za poročilo stranki. Upoštevaje, da znaša vrednost točke 87,4 SIT, to znese 13.984,00 SIT. K temu je treba prišteti 13.500,00 SIT sodne takse za predlog in sklep, 166,00 SIT poštnine in 800,00 SIT stroškov za priloge. Skupaj je to 28.450,00 SIT. Stroški so tako odmerjeni pravilno in torej v tem obsegu pritožba ni mogla biti uspešna.

Kolikor gre za drugi del ugovora, ki se nanaša na vprašanje zneska, ki ga dolžnica dolguje, pa ugovor ni obrazložen, saj dolžnica izraža le svoje pomisleke, ne da bi jih konkretizirala.

Tak ugovor pa ni obrazložen in je kot tak neutemeljen. V 5. odstavku 62. člena ZIZ je namreč določeno, da mora biti ugovor proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen tako kot določa 53. člen ZIZ. Ta člen pa pravi, da mora biti ugovor obrazložen in da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Ugovor dolžnice teh zahtev ne izpolnjuje, zato je bilo treba v skladu s čl.

62/5 ZIZ odločiti o ugovoru kot o pritožbi in ugotoviti, da je ta neutemeljena.