VSL sklep III Cp 1922/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Pritožba ni utemeljena, če je v njej naveden nov nezanesljiv dokaz. Ker iz pritožbi priloženega dopisa, v katerem upnica sodišče obvešča o novem naslovu dolžnice, ni razvidno, da je bil dopis tudi v resnici posredovan sodišču, pritožbi ni mogoče slediti.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo s prodajo dolžničinih premičnin, ker upnik ni v roku sporočil novega naslova dolžnice. Proti sklepu se je pritožila upnica in navedla, da je naslov stalnega prebivališča sodišču sporočila že 21.6.1996, torej pravočasno. Pritožba ni utemeljena. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje upnico v smislu 1.odstavka 109.člena ZPP v zvezi s 14.členom ZIP pozvalo na popravo izvršilnega predloga s tem, da navede pravilen naslov dolžnice, na katerem bo mogoče opraviti rubež premičnin. V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Ko se sklicuje na nova dejstva, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala, ko predlaga nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih želi z njimi dokazati (1.odstavek 352.člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ, št. 4/77, ZPP, v zvezi s 381.členom ZPP in 14.členom Zakona o izvršilnem postopku - Uradni list SFRJ, št. 20/78, ZIP). Upnica v pritožbi navaja novo dejstvo, in sicer da je sodišču v roku sporočila nov dolžničin naslov. V dokaz tega dejstva prilaga dopis z dne 17.6.1996 (priloga A10), vendar pa iz tega dopisa ni razvidno, da je bil tudi v resnici posredovan sodišču, v spisu pa tudi ni podatka, ki bi potrjeval to dejstvo. Ker upnica ni predložila zanesljivega dokaza, njenim pritožbenim navedbam ni bilo mogoče slediti. Ker je torej sodišče prve stopnje s tem, ko je izvršbo ustavilo, ravnalo v skladu s 4.odstavkom 109.člena ZPP in 2.odstavkom 37.člena ZIZ, je bilo treba pritožbo upnice zavrniti kot neutemeljeno, izpodbijani sklep pa potrditi (2.točka 380.člena ZPP v zvezi s 14.členom ZIP). Poleg tega pa iz poizvedb v smislu 2.odstavka 360.člena ZPP v zvezi s 14.členom ZIZ izhaja, da dolžnica tudi na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče v resnici ne prebiva več. V vlogi je potrebno navesti dejanski naslov dolžnice, zato tudi v kolikor bi upnica predlog za izvršbo popravila tako, kot zatrjuje, take vloge ne bi bilo mogoče obravnavati kot pravilno popravo vloge.