Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 2175/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CP.2175.99 AI generated

VSL sklep I Cp 2175/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Case Number VSL sklep I Cp 2175/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi ter da bo le-ta odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Odločitev je oprlo na določbo 32. člena Zakona o pravdnem postopku.

Legislator headnote

AI generated

VSL sklep I Cp 2175/99 · Višje sodišče v Ljubljani: Odločitev je oprlo na določbo 32. člena Zakona o pravdnem postopku.

Keywords

AI generated
violation of jurisdiction rules local access to the law bulgaria. Regions declining of jurisdiction Dublin transfer to Croatia principle of territoriality
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter predlog zavrže.

[JEDRO]

O vpisu priznanega očetovstva v matično knjigo odloča upravni organ.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi ter da bo le-ta odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Odločitev je oprlo na določbo 32. člena Zakona o pravdnem postopku.

Proti sklepu se je predlagateljica pravočasno pritožila. V obrazložitvi pritožbe navaja, da v zadevi ne gre za spor o očetovstvu, temveč za dejansko stanje, pri katerem je z dokumentacijo dokazano priznanje očetovstva, tudi po sedaj veljavnem 87. in 88. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Sodišče je prezrlo določbo 2. odst. 1. člena Zakona o nepravdnem postopku. Gre za zadevo osebnega in družinskega stanja, ki se rešuje v nepravdnem postopku, kadar ni sporna. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek oziroma sklep spremeni ter izda sklep o očetovstvu in matičnemu organu naloži evidentiranje očetovstva v matični knjigi.

Po določbi 3. člena Zakona o matičnih knjigah (ZMK, Ur. l.

SRS št. 16/74 - RS 29/95) za vodenje matičnih knjig skrbi za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ oziroma po Zakonu o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31.12.1994 opravljali organi občin (Ur. l. RS št. 29/95) upravne enote Ministrstva za notranje zadeve. Predlagateljica v predlogu trdi, da je njen oče očetovstvo priznal v zahtevi za spremembo njenega priimka in v oporoki. V dokaz te trditve je predlagateljica predložila tudi listinske dokaze.

Predlagateljica utemeljeno opozarja na določbo 87. in 88. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, po katerih za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, velja tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Oče lahko prizna otroka za svojega pri centru za socialno delo ali pred matičarjem ali v javni listini ali pa v oporoki. Pogoje za vpis očetovstva v matično knjigo pa sedaj ureja določba 90. člena ZZZDR. O vpisu priznanega očetovstva v matično knjigo odloča, kot že navedeno, matičar pri upravni enoti, ne pa sodišče. Listine, ki jih je predlagateljica priložila predlogu kažejo na točnost njenih navedb, da očetovstvo ni sporno.

Predlagateljico bo moralo svojo zahtevo, da se očetovstvo vpiše v rojstno matično knjigo, nasloviti na pristojni upravni organ, saj odločitev o vsebini predloga ne spada v sodno pristojnost. Ker mora sodišče ves čas postopka, po uradni dolžnosti, paziti ali odločitev spada v sodno pristojnost, je pritožbeno sodišče, ob reševanju pritožbe, ravnalo v skladu z določbo 2. odst. 18. člena ZPP/99 in predlagateljičin predlog zavrglo.