VSL sklep I Cp 1983/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO] Predpisano sodno takso mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka oziroma opravo posameznega dejanja.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom stranskemu intervenientu naložilo, da plača takso za predlog za obnovo postopka v višini 100.000,00 SIT in takso za opomin v višini 3.000,00 SIT, vse v 15 dneh na račun sodnih taks. Proti sklepu se pritožuje stranski intervenient, ki navaja, da je vlogo stranskega intervenienta opravljal kot direktor K., obnovo postopka ni predlagal v svojem imenu, temveč v imenu K. d.d. in naj zato ta plača sodno takso. Povdarja, da je bil na dan 13.6.1997 v sodnem registru vpisan kot direktor K. d.d.. Ne razume, zakaj naj bi plačal sodno takso v zadevi, od katere ni imel nobene koristi in predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa tako, da bo takso dolžan plačati K. d.d.. Navaja še, da že več let ni zaposlen in ne more plačati takse. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pritožniku z izpodbijanim sklepom odmerilo sodno takso za vloženi predlog za obnovo postopka po določbi 5. odstavka tar. št. 3 Zakona o sodnih taksah. Glede na vrednost spornega predmeta je odmerilo sodno takso pravilno, enako pa tudi sodno takso za opomin, pri čemer pa pritožnik same odmere niti ne izpodbija. Na podlagi določbe 1. odstavka 3. člena Zakona o sodnih taksah mora z zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Prav to je predlagal pritožitelj, ko je dne 13.6.1997 vložil predlog za obnovo postopka. Predlog je vložil v svojem imenu kot intervenient in ne v zastopstvu tožene stranke K. d.d. Ljubljana, pa tudi pooblastilo odvetniku A. (v prilogi pod B11) je podpisal v svojem imenu in ne kot direktor K. d.d.. Vlagatelj predloga za obnovo postopka je bil torej pritožitelj B. C., ki je tako (ne glede na nagibe, ki so ga vodili k vložitvi predmetne vloge) dolžan plačati dolžno takso za vlogo. Odločitev prvega sodišča je tako pravilna in je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Pri tem je še pripomniti, da pritožnikovo slabo premoženjsko stanje ni upoštevno pri odločanju o pritožbi proti izpodbijanemu sklepu, pomembno bi bilo lahko v zvezi z odločanjem o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki pa ga pritožitelj ni vložil.