VSL sklep II Cp 2029/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Navedba v predlogu za sodno določitev meje, da med sosednjima parcelama ni mejnikov, še ne pomeni, da meja ni sporna. Vkolikor bi bilo sodišče prve stopnje glede na tako vsebino predloga v dvomu glede obstoja tega dejstva, bi moralo ravnati v skladu s 108.členom ZPP in predlagateljico pozvati na dopolnitev predloga. Šele če ta predloga v določenem roku ne bi dopolnila, bi prišlo v poštev zavrženje predloga.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno soidšče v Grosupljem se je z izpodbijanim sklepom izreklo za nepristojno in zavrglo predlog predlagateljice za določitev meje.

Proti sklepu se je pritožila predlagateljica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je meja med parcelama udeležencev dejansko sporna prav zaradi tega, ker med parcelama ni mejnikov. Vsak udeleženec zatrjuje svojo mejo.

Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče uredi mejo med zemljišči v postopku za ureditev mej, če je ta sporna, razen če zakon izključuje sodno ureditev meje (131.člen Zakona o nepravdnem postopku - Uradni list SRS, št. 30/86, ZNP).

Predlagateljica je v predlogu navedla, da naj sodišče določi mejo med njeno in sosednjo parcelo, ker med njima ni mejnikov. Že na podlagi postavljenega zahtevka za sodno določitev meje (in ne za ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku), še bolj pa na podlagi pritožbenih navedb predlagateljice, ko ta natančneje obrazloži svoj zahtevek s tem, da navede, da je meja sporna iz razloga, ker mejnikov ni, vsak udeleženec pa zatrjuje svojo mejo, se pokaže, da je zaključek sodišča, da meja ni sporna, preuranjen. Če bi bilo sodišče prve stopnje v dvomu, ali je meja sporna ali ne z ozirom na vsebino predloga, bi moralo s predlogom postopati kot z nepopolno vlogo in v smislu 108.člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št.

26/99, ZPP) v zvezi s 37.členom ZNP predlagateljico pozvati na dopolnitev. Šele če predlagateljica pozivu ne bi sledila, bi prišlo v poštev zavrženje predloga. Ker je torej sodišče prve stopnje napačno ocenilo, da meja med parcelo predlagateljice in njej sosednjo parcelo, ni sporna, je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3.točka 365.člena ZPP v zvezi s 37.členom ZNP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni.