VSL sklep II Cp 1916/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Subjektu vpisa v sodni register se vroča na naslovu, navedenem v registru. Če subjektu vpisa v sodni register ni mogoča vročitev sodnega pisanja na naslovu, ki je naveden v registru, in gre za vročitev po sodnem kurirju, se vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, na vratih oziroma v poštnem nabiralniku na naslovu pravne osebe, ki je vpisan v register, pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in opozorilo, da mora v 15 dneh pisanje dvigniti, sicer se bo štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo. Če naslovnik tudi v 15 dneh, od kar je vročevalec pustil predmetno obvestilo, pošiljke ne dvigne, se šteje vročitev za veljavno opravljeno z dnem, ko je bilo puščeno obvestilo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ker tožeča stranka po pozivu sodišča ni popravila tožbe z navedbo pravilnega naslova tožene stranke.

Proti sklepu se je pritožila tožeča stranka in navedla, da sklepa s pozivom na popravo tožbe ni prejela. Tudi po pregledu spisa je prišla do take ugotovitve. Priporočene pošiljke za tožečo stranko sprejema pooblaščenec za sprejemanje pisanj, vendar pa v dopoldanskem času na naslovu tožeče stranke ni nikogar, saj je pooblaščenec honorarno zaposlen drugje in ne več v lastni družbi. Sodišče naj zato priporočena pisanja vroča na naslov pooblaščenca z navedbo, da gre za tožečo stranko. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Pisanja se vročajo po pošti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom (1.odstavek 132.člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99, ZPP). Pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu (1.odstavek 133.člena ZPP). Subjektu vpisa v sodni register se vroča na naslovu, navedenem v registru (3.odstavek 139.člena ZPP). Če subjektu vpisa v sodni register ni mogoča vročitev sodnega pisanja na naslovu, ki je naveden v registru, in gre za vročitev po sodnem kurirju, se vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, na vratih oziroma v poštnem nabiralniku na naslovu pravne osebe, ki je vpisan v register, pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in opozorilo, da mora v 15 dneh pisanje dvigniti, sicer se bo štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo. Če naslovnik tudi v 15 dneh, od kar je vročevalec pustil predmetno obvestilo, pošiljke ne dvigne, se šteje vročitev za veljavno opravljeno z dnem, ko je bilo obvestilo puščeno (1., 2. in 4.odstavek 141.člena ZPP).

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje tožeči stranki sklep s pozivom na popravo tožbe večkrat poskušalo vročiti po pošti na naslovu, ki je naveden v sodnem registru, vendar vročitev ni uspela (ovojnici sodnega pisanja). Nato je dne 25.9.1999 sledil nov poskus vročitve predmetnega sklepa na istem naslovu, a tokrat po sodnem kurirju, vendar tudi to pot neuspešno. Sodni kurir je zato na sedežu tožeče stranke, navedenem v registru, pustil obvestilo, kje se predmetni sklep nahaja. Tožeča stranka tudi v 15 - dnevnem roku (ki je iztekel dne 11.10.1999) sodnega pisanja ni dvignila. Sklep z dne 24.8.1999 je bil torej tožeči stranki vročen dne 11.10.1999 v skladu z zgoraj nevedenim 141.členom ZPP. Tožeča stranka v 15 dneh po vročitvi tožbe ni popravila, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je na podlagi 4.odstavka 108.člena ZPP njeno tožbo zavrglo.

Ker torej pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni podan in ker sodišče prve stopnje ni storilo nobenih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2.točka 365.člena ZPP).