VSL sklep III Cp 1905/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Ker dolžnik trdi le, da ne zmore plačati dolga, ne gre za obrazložen in zato tudi ne utemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu upnika in na podlagi verodostojne listine izdalo sklep o izvršbi. Proti temu sklepu vlaga pritožbo dolžnik. Zaposlen je v očetovem podjetju, kjer prejema zajamčeni osebni dohodek. Podjetju gre slabo, zato bo oče primoran podjetje zapreti. Očetu je veliko pomagal in ima tudi zanj dolgove pri banki. Poleg tega gradi stanovanje v očetovi hiši za svojo družino. Tudi zato mora plačevati kredite. Primoran je bil varčevati, tudi za ceno zdravstvenega zavarovanja in prosi oprostitev plačila. Rodil se mu je tudi otrok. Pritožba ni utemeljena. Po določbi 62. člena ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju) je treba pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine presojati, ali je dolžnik ugovor obrazložil oziroma predlagal dokaze. Dolžnik pojasnjuje, kako je prišlo do neplačila dolga, kateremu smiselno ne ugovarja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da gre za primer iz petega odstavka 62. člena ZIZ, ko dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni obrazložil in ni ponudil dokazov za svoje navedbe. Ker torej dolžnik ni ugovarjal terjatvi, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je zadevo odstopilo v reševanje višjemu sodišču. Pritožbeno sodišče pa presoja takšno vlogo v mejah 53. člena ZIZ. Ker dolžnik trdi le, da ne more plačati dolga, ne gre za obrazložen ugovor, saj v ugovoru ni dejstev, s katerimi dolžnik svoje navedbe utemeljuje in ne predloži o tem nobenega dokaza. Zato je bilo treba šteti ugovor kot pritožbo in ga zavrniti kot neutemeljenega (54. člen ZIZ v zvezi s 365. členom ZPP in 15. členom ZIZ).