VSL sklep II Kp 468/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba obtoženčeve zagovornice se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] Ker iz izpovedbe oškodovanke, na katero se je sodišče prve stopnje, ko je izreklo obsodilno sodbo zaradi kaznivega dejanja posilstva, oprlo, izhaja, da ji je obdolženec takoj po dejanju grozil, da ne sme "pisniti", ker jo bo sicer odpeljal nekam, da ne bo več prišla domov, je podana tolikšna stopnja verjetnosti, da bi obdolženec izrečene grožnje uresničil in s tem ponovno storil kaznivo dejanje zoper oškodovanko, da je za odpravo te potrebno izreči enega od milejših ukrepov, ukrep prepovedi približevanja določeni osebi po členu 195a ZKP.

[OBRAZLOŽITEV] Z uvodoma navedenim sklepom je senat sodišča prve stopnje zoper obtoženca podaljšal ukrep prepovedi približevanja oškodovanki, po izreku sodbe, s katero ga je spoznal za krivega kaznivega dejanja posilstva po I. odstavku 180. člena KZ in mu izrekel kazen eno leto zapora. Proti sklepu se je pritožila obtoženčeva zagovornica. Predlagala je, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se izrečeni ukrep odpravi. Pritožba ni utemeljena. Utemeljen sum, da naj bi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje posilstva, je bil potrjen s pravnomočnim sklepom o uvedbi preiskave, s sklepom, s katerim je bil zavrnjen ugovor zoper obtožnico in nazadnje z izrekom še nepravnomočne obsodilne sodbe sodišča prve stopnje. Navedeni sum pa med drugim temelji na izpovedbi oškodovanke N. C. Ta pa je v svojih izpovedbah navajala, da ji je obtoženec neposredno po dejanju grozil, da naj samo "pisne" in da jo bo odpeljal nekam, da ne bo več prišla domov. Sodišče druge stopnje se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da zaradi izrečenih groženj obdolženca obstaja tolikšna stopnja verjetnosti, da bi obtoženec izrečene grožnje uresničil, s tem pa storil novo kaznivo dejanje na škodo iste oškodovanke, da je za odpravo te nevarnosti potrebno izreči enega od milejših ukrepov, ki jih za te namene predvideva Zakon o kazenskem postopku, ukrep prepovedi približevanja oškodovanki. Pravilna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je verjetnost uresničitve groženj z izrekom obsodilne sodbe še povečala. Senat sodišča prve stopnje je zato odločil pravilno, ko je ukrep zoper obtoženca podaljšal tudi po izreku sodbe. Pritožba zagovornice, ki izhaja iz vsebine zagovora obtoženca, ta je kaznivo dejanje v celoti zanikal, pa pravilne odločitve sodišča prve stopnje ne more omajati. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.