VSL sodba I Kp 1133/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ob upoštevanju vseh olajševalnih okoliščin, kot jih je pravilno ugotovilo in ocenilo v izpodbijani sodbi že sodišče prve stopnje (nekaznovanost, obtoženčeva mladost v času storitve dejanja, časovna odmaknjenost dejanja), je preizkusna doba dveh let dovolj dolga, da bo obtoženec v njej s svojim nadaljnjim vedenjem in ravnanjem lahko opravičil zaupanje sodišča, dano mu z izrekom te pogojne obsodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženca spoznalo za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. tč. prvega odst. 212. čl. KZ. Obtožencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen petih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Obtožencu pa je v plačilo naložilo tudi stroške kazenskega postopka.

Zoper sodbo se je zaradi odločbe o kazenskih sankcijah (pritožbeni razlog iz 4. tč. 370. čl. ZKP) pritožil državni tožilec ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in odločbo o kazenski sankciji spremeni tako, da obtožencu v okviru pogojne obsodbe določi daljšo preizkusno dobo.

Višje državno tožilstvo v ... je v svojem pisnem mnenju, podanem skladno z določbo drugega odst. 377. čl. ZKP, predlagalo ugoditev pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe in navedb državnega tožilca v pritožbi, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obtožencu utemeljeno izreklo pogojno obsodbo, katere izreka državni tožilec v pritožbi tudi ne izpodbija. Ob upoštevanju vseh olajševalnih okoliščin, kot jih je pravilno ugotovilo in ocenilo v izpodbijani sodbi že sodišče prve stopnje (dosedanja obtoženčeva nekaznovanost, njegova mladost v času storitve dejanja, časovna odmaknjenost dejanja), pa je tudi po oceni sodišča druge stopnje, kljub teži kaznivega dejanja in vlogi obtoženca pri dejanju, na kar se v pritožbi sklicuje državni tožilec, preizkusna doba dveh let dovolj dolga, da bo obtoženec v njej s svojim nadaljnjim vedenjem in ravnanjem lahko upravičil zaupanje sodišča, dano mu z izrekom te pogojne obsodbe.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno in ker tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakonika v škodo obtoženca, na katere je ob preizkusu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti, je v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.