VSL sklep I Kp 1305/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba oškodovanca kot tožilca se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Oškodovanec kot tožilec je že po ugotovljeni pravnomočnosti oprostilne sodbe vložil prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje, ker naj bi imel na razpolago novo pričo. Sodišče prve stopnje je to njegovo prošnjo pravilno zavrglo kot nedovoljeno.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrglo prošnjo oškodovanca kot tožilca za vrnitev v prešnje stanje kot nedovoljeno.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil oškodovanec kot tožilec.

Predlagal je ugoditev pritožbi in vrnitev zadeve v prejšnje stanje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu utemeljilo zakaj v primerjavi s prvo prošnjo oškodovanca kot tožilca za vrnitev v prejšnje stanje po izdani zavrnilni sodbi z dne 13.2.1998, ko je bilo prošnji ugodeno, druga taka prošnja v zvezi s sodbo z dne 27.5.1999 ni dovoljena. Obtoženec je bil namreč na zadnji glavni obravnavi navzoč in zato ne more v zvezi s sodbo, izdano na zadnji glavni obravnavi, zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, kar je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje oškodovanca kot tožilca zavrglo kot nedovoljeno.

Glede na navedeno je pritožba oškodovanca kot tožilca zoper sklep o zavrženju prošnje, ki jo je vložil zato, ker naj bi imel novo pričo, neutemeljena. Zato je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo po 3. odstavku 402. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.