VSL sodba I Cpg 17/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V gospodarskem sporu majhne vrednosti pritožnik s pritožbo zoper sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more uspeti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki neplačani del računa za objavo oglasa v višini 11.272,00 SIT z zamudnimi obrestmi ter ji povrniti izvršilne stroške.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP in predlagala njeno spremembo ali razveljavitev.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na vrednost spora je postopek v tej zadevi tekel kot gospodarski spor majhne vrednosti (1. odst. 502. člena ZPP). V takem sporu je mogoče po določbi 1. odst. 467. člena ZPP sodbo prve stopnje izpodbiti samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Teh pritožbenih razlogov tožena stranka ni obrazložila, pritožbeno sodiščpe pa jih tudi pri preizkusu sodbe po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP) ni našlo. S pritožbenim razlogom zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga je obrazložila tožena stranka, s pritožbo ne more uspeti. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 368. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo napadeno sodbo.

Skladno z določbo 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 166. člena ZPP je sodišče druge stopnje odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka s pritožbo, ker z njo ni uspela.