VSL sklep III Cpg 115/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V postopku prisilne poravnave se za vprašanja postopkovne narave po 15. členu v zvezi z 71. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku in ne določbe Zakona o nepravdnem postopku, kot zmotno meni pritožnik. Določbe ZPP pa se uporabljajo le susbidiarno, torej le v primeru, če v ZPPSL ni drugače določeno. Posledice neplačila predujma v po sodišču odrejenem roku določa tretji odstavek 27. člena ZPPSL. Poravnalni senat v takem primeru postopek prisilne poravnave ustavi. Nobena smiselna uporaba določb drugih procesnih zakonov zato ni na mestu. Vsakršno podaljšanje sodno odrejenih rokov je namreč skladno z drugim in tretjim odstavkom 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL mogoče predlagati le, predno se rok izteče.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopno sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave zoper dolžnika, ker dolžnik v danem roku ni položil predujma za kritje stroškov postopka.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik in uveljavljal pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navedel je, da je del predujma v skupnem znesku 1.000.000,00 SIT položil 19.11.1999 in 24.11.1999, preostali del pa 8.12.1999 žena ustanovitelja v znesku 1.000.000,00 SIT. Pritožbi je priložil fotokopijo položnice z dne 8.12.1999. Predujem je bil sicer položen res z zamudo, vendar je po vsebini zadostil zakonitim pogojem za izvedbo postopka. Predlagal je, naj sodišče ob smiselni uporabi določb Zakona o nepravdnem postopku šteje, da je dolžnik ravnal po členu 36 tega zakona in postopek nadaljuje v smislu prvega odstavka 24. člena citiranega zakona. Vsi pogoji za izvedbo postopka prisilne poravnave so izkazani, dolžnik pa tudi že pripravlja načrt finančne reorganizacije. Že pred izdanim izpodbijanim sklepom založen denarni znesek pa je zadoščal za začetek postopka prisilne poravnave, zato je tudi s tega vidika izpodbijani sklep preuranjen ter je zato napačno uporabljeno materialno pravo.

Pritožba ni utemeljena.

V postopku prisilne poravnave se za vprašanja postopkovne narave po 15. členu v zvezi z 71. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku in ne določbe Zakona o nepravdnem postopku, kot zmotno meni pritožnik. Določbe ZPP pa se uporabljajo le susbidiarno, torej le v primeru, če v ZPPSL ni drugače določeno.

Skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPPSL je poravnalni senat s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave z dne 8.10.1999 dolžniku kot predlagatelju naložil plačilo predujma za stroške postopka v znesku 2.000.000,00 SIT in določil rok 30 dni za plačilo tega zneska. Dolžnik je navedeni sklep, kot izhaja iz povratnice (pri list. št. 68), prejel 11.10.1999. Odrejeni tridesetdnevni rok za plačilo predujma je torej potekel dne 10.11.1999. Posledice neplačila predujma v po sodišču odrejenem roku določa tretji odstavek 27. člena ZPPSL. Poravnalni senat v takem primeru postopek prisilne poravnave ustavi. Nobena smiselna uporaba določb drugih procesnih zakonov zato ni na mestu.

Pritožnik v pritožbi ne izpodbija ugotovljenega dejstva prvostopnega sodišča, da v danem roku - to je do 10.11.1999 ni založil predujma za stroške postopka prisilne poravnave v odrejeni višini. Čim pa je temu tako, je prvostopno sodišče imelo podlago za ustavitev postopka prisilne poravnave v tretjem odstavku 27. člena ZPPSL. Vsakršno podaljšanje sodno odrejenih rokov je namreč skladno z drugim in tretjim odstavkom 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL mogoče predlagati le, predno se rok izteče. Iz spisovnega gradiva pa ne izhaja, da je dolžnik vložil predlog za podaljšanje roka.

Ker izrecno uveljavljana pritožbena razloga nista podana, niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZPPSL paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.