VSL sklep II Cpg 1069/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Glede na tako nejasne in nepopolne verodostojne listine, kot jih je predložil upnik, dolžnik po oceni pritožbenega sodišča niti ni mogel bolj obrazloženo ugovarjati. Zato je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo svoj sklep o izvršbi z dne 19.4.1999 v drugi točki izreka in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je odločitev sodišča v nasprotju z 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva in predložiti dokaze. V dolžnikovem ugovoru tudi ni razlogov, ki jih določa 55. čl. ZIZ za preprečitev izvršbe. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik pravočasno in obrazloženo ugovarjal zoper sklep o izvršbi. V ugovoru je navedel, da dejstva, ki jih navaja upnik, niso resnična, verodostojne listine pa so samo neki izpisek odprtih postavk upnika. Med upnikovimi podatki je neskladje. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so verodostojne listine - izpiski odprtih postavk, na podlagi katerih upnik izterjuje svojo terjatev, zelo nejasne in nepregledne. Tako upnik ni priložil izpiska št. 1200, na katerega se sklicuje, pač pa je v izpisku št. 2200 (priloga A3) v rubriki "besedilo" navedena števlika 1200, pri čemer sodišče iz navedene listine ne more razbrati, ali je listina A3 v kakšni zvezi z izpiskom št. 1200, ki ga izterjuje upnik. Nadalje sodišče ugotavlja, da se upnik nikjer ne sklicuje na listini v prilogi A4 in A7 ter da ni razvidno, na kaj se navedeni listini nanašata in ali sta sploh v kakšni zvezi z obravnavano terjatvijo. Na vsaki od navedenih dveh listin sta tudi dva različna zneska salda. Poleg tega sodišče tudi ugotavlja, da se seštevki saldov posameznih izpiskov ne ujemajo z zneskom, ki ga izterjuje upnik. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik smiselno ugovarja prav to, da iz izterjevanih verodostojnih listin ni razvidno, kaj, koliko in zakaj dolguje upniku, kar dokazuje dolžnik z listino, ki jo je prav tako izdal upnik (izpisek odprtih postavk konta 1220, priloga B1) in se ne ujema z v tem postopku predloženim izpiskom istega konta (listina A8). Glede na tako nejasne in nepopolne verodostojne listine, kot jih je predložil upnik, dolžnik po oceni pritožbenega sodišča niti ni mogel bolj obrazloženo ugovarjati. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je dolžnikov ugovor štelo za obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na podlagi 2. odst. 62. čl. ZIZ razveljavilo sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovolilo izvršbo. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti v skladu z določbami 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.