VSM sklep Kp 735/98 · Višje sodišče v Mariboru

Ob ugoditvi pritožbi zagovornika obd. D. H. in po uradni dolžnosti se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

[JEDRO]

Višino škode, ki naj bi jo obdolženec povzročil bi bilo treba ugotoviti s pomočjo ustreznega izvedenca, ker višina dejanske škode vpliva na odmero kazenske sankcije.

[OBRAZLOŽITEV]

Z zgoraj navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd. D. H. spoznalo za krivega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 224. člena Kazenskega zakonika (KZ). V skladu s 50. členom KZ mu je izreklo pogojno obsodbo, s katero mu je določilo kazen dva meseca zapora s preizkusno dobo enega leta. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, po drugem odstavku 105. člena ZKP pa je oškodovani Lovski družini R. prisodilo priglašeni premoženjskopravni zahtevek.

Zoper to sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o premoženjskopravnem zahtevku. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj napadeno sodbo razveljavi.

Pregled zadeve je pokazal naslednje: Pri preizkusu napadene sodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker obstaja precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnika o izpovedbi v postopku in med samim zapisnikom. Gre za zapisnik o zaslišanju ključne priče Š. L.. Ta namreč pri zaslišanju ni povedal, da mu ni bilo znano, da parcela, na kateri je bila preža postavljena, ni več v lasti D. L., niti tega, da bi lovska družina prejela od lastnika parcele zahtevo za odstranitev preže, kakor je to povsem protispisno navedeno na tretji strani napadene sodbe. Izpovedbe Š. L. na glavni obravnavi namreč ni moč povezati s podatki "dopolnitve ustne prijave" na l. št. 8 in 9, saj se L. pri svojem zaslišanju na njo ni skliceval.

Pritožbeno sodišče pa soglaša tudi s pritožbenimi izvajanji obdolženčevega zagovornika v smeri višine škode, ki naj bi jo obdolženec povzročil s svojim ravnanjem. Višino škode bi bilo zato treba ugotoviti s pomočjo ustreznega izvedenca, ker višina dejanske škode vpliva na odmero kazenske sankcije.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče razveljavilo napadeno sodbo. V novem sojenju bo treba nakazano pomanjkljivost odpraviti, ugotoviti dejansko višino škode, izvesti dokaze v smeri obdolženčevega zagovora, da naj bi njegov oče, ko je postal lastnik zemlje, na kateri je stala preža, nekajkrat opozoril lovsko družino, naj prežo odstrani in o zadevi ponovno odločiti.

Sklep pritožbenega sodišča temelji na določilu prvega odstavka 392. člena ZKP.