Sklep I R 75/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi se zavrne.

[JEDRO] Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Družinski oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani in Okrajno sodišče v Ljubljani se nahajata na različnih lokacijah, poleg tega na Okrožnem sodišču v Ljubljani dela veliko število sodnikov in je videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki, mogoče zagotoviti s pomočjo uporabe instituta izločitve sodnika

[OBRAZLOŽITEV] Tožeča stranka je 1.4.2008 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložila tožbo zaradi razveze zakonske zveze. Hkrati je predlagala prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Iz tožbenih trditev izhaja, da je toženka sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani. Predlog ni utemeljen. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – ur. p. b., v nadaljevanju ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Dejstva, da je toženka sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, namreč v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče, to je Okrožno sodišče v Ljubljani. Družinski oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani in Okrajno sodišče v Ljubljani se nahajata na različnih lokacijah, poleg tega na Okrožnem sodišču v Ljubljani dela veliko število sodnikov in je videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki, mogoče zagotoviti s pomočjo uporabe instituta izločitve sodnika (70. člen ZPP).