VSM sodba Kp 641/98 · Višje sodišče v Mariboru

Pritožbama zagovornikov obd. B.I.in N.O. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obd. B.I. in N.O. v skladu s 3. točko 358. člena ZKP o p r o s t i t a o b t o ž b e, da sta vzeli tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilastita na ta način, da sta po predhodnem dogovoru dne 21.9.1995 okrog 8.30 ure v spalnici stanovanjske hiše last P.I v D. št. 108 vzeli iz omare v levem zgornjem kotu 1.000 DEM, 10.000 ATS, 20 USD, 1.200 forintov in 100.000,00 SIT, kar vse naj bi si na škodo P.I. v vrednosti skupaj 315.000,00 SIT protipravno prilastili, s čimer naj bi storili v sostorilstvu kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 211. člena KZ. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obeh obdolženk in potrebni izdatki in nagrada njunih zagovornikov proračun.

[JEDRO] Pritožbeno sodišče je obe obdolženki oprostilo obtožbe, ker krog indicev ni bil sklenjen.

[OBRAZLOŽITEV] Z zgoraj navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd. B.I. in N.O. spoznalo za krivi kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (KZ). V skladu s 50. členom KZ jima je izreklo pogojni obsodbi, s katerima je obema določilo kazni štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je sodišče obe obdolženki oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, po drugem odstavku 105. člena ZKP pa je ošk. I.P. prisodilo priglašeni premoženjskopravni zahtevek v znesku 315.000,00 SIT, s presežkom zahtevka pa jo je napotilo na pravdo. Zoper to sodbo sta se pritožila: - zagovornik obd. B.I. iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj napadeno sodbo razveljavi oziroma obdolženko oprosti obtožbe in - zagovornik obd. N.O. iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj napadeno sodbo razveljavi oziroma obdolženko oprosti obtožbe. Pregled zadeve je pokazal naslednje: Zagovornik obd. B.I. ne opredeljuje, v kateri smeri naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka (iz katere točke oziroma odstavka 371. člena ZKP). Pritožbeno sodišče pri preizkusu napadene sodbe (383. člen ZKP) ni ugotovilo takih kršitev zakona, ki bi jih moralo upoštevati po uradni dolžnosti. Pač pa pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi izvajanji zagovornikov obeh obdolženk, da obstaja utemeljen dvom o krivdi obeh obdolženk za obravnavano kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče sicer soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da sta se obd. B.I in N.O kritičnega dne nahajali v D., vendar je to edini indic, ki govori v njuno škodo. Nihče izmed zaslišanih namreč ni povedal, da bi obdolženki videl vstopati ali izstopati iz oškodovankine hiše oziroma, da bi ju videl v neposredni bližini te hiše, v kateri pa tudi niso bili najdeni njuni prstni odtisi, prav tako pa tudi pri obeh še istega dne ni bil najden noben denar. Obstaja več možnosti tatvine oškodovankinega denarja, ki ga je ta nazadnje videla štirinajst dni pred 21.9.1995, in sicer, da je bila v oškodovankini hiši samo ena izmed obdolženk ali da je bil tam nekdo tretji, naprimer tisti, ki ju je z osebnim avtomobilom pripeljal v D.. Ker torej po oceni pritožbenega sodišča ni dokazov, da sta obd. B.I.in N.O. storili obravnavano kaznivo dejanje, in ker krog indicev ni bil sklenjen, ju je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 358. člena v zvezi s petim odstavkom 392. člena in prvim odstavkom 394. člena ZKP oprostilo obtožbe. Glede na tako odločitev je pritožbeno sodišče odločilo, da stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun, kakor to podrobneje izhaja iz izreka te sodbe.